
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nadaljevanju preberite:
Z Nuško Drašček, mezzosopranistko, magistrico z akademije za glasbo, diplomantko mednarodnih odnosov in mamo enajstletnega sina, sva se dobili v poznih popoldanskih urah. Pogovarjali sva se ob tortici in čaju na vrtu lokala tik ob ljubljanski Operi, kjer je zaposlena zadnja tri leta in kamor je nato odšla na vajo za četrtkovo premiero Capuleti in Montegi. V njej ima vlogo Romea – v podobi ženske.
Drži. Letos sem kot docentka začela delati na Akademiji za glasbo kot asistentka pri profesorju mentorju Matjažu Robavsu, ki me zelo podpira.
To delo je izjemno zanimivo in odgovorno, zato sem se ga lotila z velikim spoštovanjem.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji