Novo šolsko leto, novi poskusi

Skoraj ni šolskega leta, v katerem ne bi bilo vsaj kakšne novosti, in letos skoraj 150 šol vstopa v triletni poskus, ki so ga pripravili na Zavodu za šolstvo. Ta predvideva, da imajo šole pred in med rednim poukom ali po njem dodatno ponudbo vsebin s področja kulture in tradicije, iz življenja in dela osnovne šole, pa tudi gibanja in zdravja za dobro psihično in fizično počutje učencev. Slednje naj bi bilo približek nadaljevanja pri učencih priljubljenega, a zdaj zaključenega programa Zdrav življenjski slog (ZŽS), z uvedbo katerega se je v Sloveniji ustavil trend naraščanja deleža predebelih in premalo razgibanih otrok. A na fakulteti za šport se bojijo, da je novi program zastavljen preohlapno in se ne bo izvajal tako strokovno – in zato tudi manj uspešno – kot ZŽS.

Zakaj je potreben poskus prenove koncepta razširjenega programa za osnovne šole, ki se izvaja v času, ki ga učenci preživljajo v šoli pred rednim poukom ali po njem? »Če na kratko strnem: prve strokovne smernice za tako imenovano podaljšano bivanje so prišle leta 1999, nazadnje so bile osvežene leta 2005. Od takrat se koncept ni bistveno spreminjal, je pa dejstvo, da se je v dvajsetih letih stanje v šolah res precej spremenilo, tudi stroka je, zlasti na področju gibanja in zdravja, v tem času naredila velik premik, poleg tega evropske smernice za otroke v šolskem programu predvidevajo pet ur gibanja na teden, zato je po toliko letih res čas za prevetritev koncepta,« je pojasnil direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Vinko Logaj.

Zdaj je razširjeni program sestavljen iz interesnih dejavnosti, podaljšanega bivanja, neobveznih izbirnih predmetov, dopolnilnega in dodatnega pouka, učne pomoči, razrednih ur ... »z našim triletnim poskusom pa sicer večino tega ohranjamo, a želimo uvesti bolj interdisciplinarni pristop ter ponuditi zelo konkretne dejavnosti, ki smiselno nadgrajujejo vsebine iz rednega pouka in prispevajo h kakovostnemu preživljanju prostega časa učencev«.



Načela in cilje so natančno in ambiciozno popisali v kurikularnem dokumentu, poudarek dejavnosti pa naj bi bil predvsem na treh področjih: iz vsebin iz življenja in dela osnovne šole (sklopi samostojno in sodelovalno učenje, igra in samostojno načrtovanje prostega časa, medvrstniško, medgeneracijsko in mednarodno sodelovanje), o kulturi in tradiciji (s sklopi kultura, umetnost in dediščina, kultura sobivanja, tuji jeziki) ter s področja gibanja in zdravja za dobro psihično in fizično počutje.

Šola naj bi tako med drugim spodbujala ustvarjalno in varno učno okolje za učenje, igro, druženje, sprostitev ali počitek pred in med poukom ali po njem, vendar se bodo lahko učenci prostovoljno odločili, ali bodo pri tem sodelovali. A ker gre v tej fazi za poskus, ki zahteva skrbno spremljanje, kakor je povedal dr. Logaj, bodo to letos poskusno vpeljali v 144 šolah: v 19 na vseh treh področjih, v 125 zgolj s področja gibanja in zdravja za dobro psihično in fizično počutje. »Gre za šole, na katerih so že izvajali projekt Zdrav življenjski slog in so pripravljene nadaljevati to dobro prakso, ki jo mi po novem želimo umestiti v razširjeni program ter tako učencem od 1. do 9. razreda osnovne šole zagotoviti možnost petih ur gibanja na teden.«

Konec negativnih trendov

Kaj je ta dobra praksa, je strnil dr. Gregor Starc, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja s Fakultete za šport: »Do sredine 90. let preteklega stoletja so se gibalne sposobnosti naših otrok izboljševale, v naslednjih petnajstih letih pa so se zgodile izjemne spremembe v njihovem življenjskem slogu: njihov gibalni življenjski prostor se je zožil na bližnjo okolico doma in lokacije, na katere jih vozijo starši na vadbo in druge dejavnosti, njihov prosti čas pa je zasedla zabavna elektronika. Te spremembe so še posebej prizadele gibalni razvoj fantov.

Mislim, da s tem delamo velik korak nazaj, ko bi lahko naredili skok naprej in v dobro otrok končno uvedli uro športne vzgoje vsak dan.

Dr. Gregor Starc

Pa vendar se je ta negativni trend v letu 2011 ustavil: odtlej se namreč zmanjšuje delež telesno manj zmogljivih in pretežkih šolarjev, in to, kakor se je pokazalo, predvsem zaradi programa ZŽS. Otroci, ki so bili vključeni vanj, so namreč zaradi dveh dodatnih ur vadbe na teden svoje gibalne sposobnosti izboljšali tudi za pet odstotkov v primerjavi s tistimi, ki niso bili. Seveda bo boj še dolg, saj se lahko pohvalimo le z nekaj leti pozitivnih trendov, v katerih nam je delež debelih otrok uspelo zmanjšati le za slabih osem odstotkov, pred tem pa je bilo obdobje 18-letnega naraščanja debelosti, ko se je ta povečala za več kot 300 odstotkov,« je za Nedelo povedal tik pred koncem leta 2017, ko so že iskali rešitve, kako nadaljevati, ko se izteče evropsko financiranje projekta.

Ideja je bila program vpeljati v prenovljeni koncept razširjenega programa osnovne šole, pri čemer bi bili dve dodatni uri gibanja za otroke obvezni in bi ju prevzeli učitelji športne vzgoje, kot je bilo v ZŽS, Zavod za šolstvo (ZŠ) pa je to zapeljal drugače.

Več sedenja, manj strokovnosti?

»Mislim, da s tem delamo velik korak nazaj, ko bi lahko naredili skok naprej in v dobro otrok končno uvedli uro športne vzgoje vsak dan. Nekateri naši uradniki se po Evropi že hvalijo, da uvajamo pet ur športne vzgoje na teden, resnica pa je drugačna: predlog Zavoda za šolstvo je poln nejasnosti, vendar je jasno, da dodatnih dveh ur ne bodo poučevali zgolj športni pedagogi, otroci se bodo učili teorije, namesto da bi se ves čas gibali, poleg tega ti dve uri ne bosta obvezni. Jezi me, da imamo cel kup dokazov in dostopnih podatkov, da natančno vemo, kaj deluje, s šolskim ministrstvom smo več kot eno leto iskali rešitve, potem pa so na ZŠ, kot bi spregledali, kaj je ZŽS prinesel v preteklih osmih letih, naredili nekaj po svoje. So žal edini, ki po zakonodaji lahko izvajajo tak poskus, a če ne zmorejo narediti bolje, bi bilo po mojem še najmanj škode, če bi preprosto pustili, da ZŽS teče organizacijsko in vsebinsko tako kot doslej, le formalni status in plačilo učiteljev, ki so ga izvajali, bi bilo treba urediti,« razmišlja dr. Starc.

Dr. Logaj odgovarja: »Prav je, da se kritično presoja vsaka novost, ki se uvaja, saj je vsaka kritika opomnik za nov premislek. Res je tudi, da se je vse skupaj delalo v precejšnji časovni stiski in zato morebiti ni vse izpiljeno. Po slovenskih šolah tečejo številni razvojni projekti in tu opazujemo, ali je mogoče tiste z dobrim učinkom vpeljati v redni program, sicer je s koncem projekta tudi konec aktivnosti. Zato se nam je zdelo smotrneje, da prestavimo v višjo prestavo in že pred iztekom projekta ZŽS zagotovimo njegovo nadaljevanje z novim programom, drugače bi bilo vmes najmanj leto dni premora.« Res pa je, pravi, da pri pripravi dokumenta niso preprosto kopirali iz ZŽS, »saj je naš program širši in poleg spoznavanja z različnimi športi, kar je bilo bistvo ZŽS, vpeljuje tudi druge aktivnosti, ki spodbujajo gibalni razvoj otrok, tehnike sproščanja in podobno. Mlada generacija si dejavnosti, kot je na primer joga, želi, zato je po našem treba aktualizirati šolski program.«

Glede strokovnosti kadra pravi, da bodo vključili učitelje, »ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje dejavnosti v razširjenem programu: precejšen del bodo to učitelji športne vzgoje, zlasti v prvi triadi pa bodo, tako kot se je dogajalo že pri ZŽS, to vodili tudi nekateri učitelji razrednega pouka. Športna stroka zagovarja, da bi moral športni pedagog učiti otroke že od prvega razreda, a pozabljajo na dejstvo, da otroci v enem tednu zamenjajo številne učitelje, kar je zanje nedvomno naporno in ne ustvarja varnega okolja za prvošolca, zato je treba upoštevati tudi ta del (psihološke) stroke.«

Ob tem pa direktor zavoda še dodaja: »Šole bodo zelo avtonomne pri pripravi modelov, in ko bo zadeva stekla, bomo lahko vse skupaj tudi ocenili: poleg izvedbenih modelov še ponujano vsebino, pa tudi zadovoljstvo učencev in učiteljev, kar bo potem strokovno izhodišče za popravke.«

Do vsebine v gibanju

Dr. Gregor Starc: »Žal se očitno ponavlja praksa, ko odgovorni razumejo spremljanje in oceno projektov kot preverjanje izvedljivosti programa, ne pa njegovih učinkov. Najprej je treba vedeti, ali stvar deluje in kakšne spremembe na bolje si lahko obetamo. Bojim se, da bo na koncu evalvacija spet temeljila na slabo domišljenih vprašalnikih ali fokusnih skupinah za zaposlene na šolah, ne pa na podatkih o napredku v telesnem in gibalnem razvoju otrok. Ti bi namreč lahko pokazali, da razširjeni program Zavoda za šolstvo ne dosega učinkov programa Zdrav življenjski slog.«

Kako bo v resnici, bo pokazal čas, a na OŠ Šentjernej so optimistični. Ta šola spada s 695 otroki med večje in bo kot ena od skupno devetnajstih izvajala vse tri sklope prenovljenega razširjenega programa, med drugim tudi obvezni prvi tuji jezik že od prvega razreda in obvezni drugi tuji jezik (odločili so se za nemščino) v sedmem razredu.

Kakor je povedala ravnateljica Renata Zupanc Grom, se bo »v tem poskusu pokazalo, kakšen zalogaj pomeni razširjeni program v organizacijskem smislu, zaposleni pa bodo morali oceniti počutje učencev ob novostih, pri čemer bomo dobre stvari ohranili tudi v prihodnje. Učencem, ki bodo v šoli tudi v popoldanskem času, bomo zdaj ponudili aktivnosti, prilagojene njihovi starosti, s področja kulture, dediščine, umetnosti, varovanja okolja, podjetništva, računalniškega opismenjevanja, učenja učenja ... in seveda tudi gibanje; tako, kot so vajeni, dodani pa bodo še pogovori o zdravem prehranjevanju, skrbi za zdravje, lastni varnost ... pa še ti bodo potekali dinamično, ne sede na stolih. Primer: ko bodo šli na kosilo, bodo z učiteljem preučili sestavo krožnika, po vrnitvi pregledali kalorično vrednost ... Ali med sprehodom po šoli preverili, ali v katerem razredu neustrezno ločujejo odpadke, si ogledali in ocenili varnost prometa v okolici šole ...

To od učitelja zahteva ogromno priprav, otrok pa bo moral biti aktiven. Nadaljujemo pa tudi v duhu zdravega življenjskega sloga, saj smo znotraj sklopa gibanje ohranili devet ur, ko se bodo učenci, tako kot prej, seznanjali z različnimi športi, disciplinami in igrami z žogo … To bodo pretežno izvajali športni pedagogi, imamo pa tudi učitelje razrednega pouka, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje športa. Bistvo razširjenega programa, skratka, je, da otrok razvija svoje potenciale, je kreativen, zato bodo dejavnosti zasnovane tako, da ga ne bodo še dodatno obremenile, ampak sproščale. V prvi vrsti bo šlo, skratka, za gibanje, vsaj na naši šoli smo zastavili na tak način, in menim, da bodo imeli učenci zdaj vsaj toliko gibanja kot prej. To je bilo naše izhodišče, težili smo k ohranitvi tega.«

Lahko le upamo, da se bodo za tako pot odločile tudi druge šole in se bo pozitivni trend bolj razgibanih in manj težkih otrok v Sloveniji kljub utemeljenim pomislekom nadaljeval. Sicer pa bodo šole še naprej sodelovale tudi v nacionalnem sistemu SLOfit – športnovzgojni karton, ki že trideset let omogoča celovit vpogled v spremembe telesnega in gibalnega razvoja šolarjev.