Novi volk z Wall Streeta

Štorija, ki se je spletla okoli nekdanjega borznega analitika in po mnenju poznavalcev enega uspešnejših upravljavcev skladov tveganega kapitala, združuje elemente filmskih uspešnic Wall Street, Volk z Wall Streeta in Naklep­no tveganje (Margin Call, 2011). Kaj se je dejansko zgodilo, borzni posredniki in regulatorji trga še ugotavljajo in zelo verjetno bo trajalo nekaj mesecev, da se bodo vsi koščki sestavili v celoto.

Strmi padci cen delnic nekaterih prepoznavnih ameriških podjetij v prejšnjem tednu postopno dobivajo epilog v enem večjih škandalov na ameriških finančnih trgih. Kako je mogoče, da je velik hedge sklad deloval kot družinsko podjetje in se tako izognil očem regulatorjev? Vsako novo razkritje za zdaj prinaša več vprašanj kot odgovorov, vse skupaj pa se sliši kot napeta filmska kriminalka. Zgodbo bodo zelo verjetno pograbili filmski scenaristi.



Za zdaj je mogoče ugotoviti, da je še nedavno povsem neznani sklad tveganega kapitala Archegos Capital kupoval izvedene finančne instrumente, vezane na rast cene določenih delnic. Ti instrumenti imajo velik finančni vzvod. Po nekaterih ocenah je imel sklad za okoli 10 milijard dolarjev tovrstnih instrumentov, njegova izpostavljenost do delnic, na katere je stavil, pa je znašala več kot 50 milijard dolarjev. Takšno poslovanje skladov je sicer dovoljeno, a ob strogi regulaciji in upoštevanju kapitalskih zahtev. Toda poslovanje Archegos Capitala je bilo kar osem let skrito očem regulatorjev.

Povedano zelo poenostavljeno, sklad je z investicijskimi bankami sklepal pogodbe, s katerimi je stavil na rast cene delnic določenih podjetij. S tem je posredno postal lastnik delnic, ne da bi jih dejansko imel v portfelju. Namesto sklada kupijo delnice banke, ki mu potem, če cena delnic zraste, izplačajo pripadajočo razliko. Če cena delnic pade, se skladu hitro zaplete, saj mora pokrivati izgubo. Sklad je moral bankam tudi z zastavo delnic in denarja zagotavljati jamstva, da je sposoben pokriti ta tveganja. Ali je ob tem naklepno spodbujal rast tečajev delnic, na katere je bil izpostavljen, zdaj ugotavljajo ameriški regulatorji.

Ključno vprašanje pa je, kako je sploh mogoče, da je sklad tveganega kapitala lahko prišel do takšnega premoženja, ne da bi to zasledili pristojni organi. Skladi tveganega kapitala morajo namreč redno poročati izpostavljenost. Toda kljub temu, da je imel Archegos Capital posredno precejšnje deleže v vsaj desetih borznih družbah, po ugotovitvah revije Forbes vse od ustanovitve ni niti enkrat poročal regulatorjem. Po njihovih podatkih naj bi našel zakonsko luknjo v tem, da se je formalno opredelil kot družinsko podjetje.

Hwanga kazen ne ustavi

Archegos Capital je ustanovil Sung Kook (po angleško Bill) Hwang, ki je po Forbesovih podatkih kariero začel kor analitik hedge skladov Tiger Management. Te je zapustil pred približno dvema desetletjema in ustanovil svoj sklad Tiger Asia, ki je stavil na delnice azijskih trgov.

Hwang in njegov sklad sta leta 2012 prišla pod drobnogled ameriških regulatorjev zaradi tržnih manipulacij in trgovanja na podlagi notranjih informacij z delnicami kitajskih bank. Nepravilnosti sta priznala in plačala 44 milijonov dolarjev kazni. A to Hwanga ni ustavilo. Sklad je skril pred regulatorji tako, da ga je leta 2013 formalno ukinil in (seveda zgolj na papirju) preoblikoval v družinsko podjetje, navaja Forbes. To podjetje z imenom Archegos Capital je še naprej sklepalo tvegane posle, le da zaradi formalne oblike ni bilo več zavezano poročati regulatorjem.

Kot še pojasni Forbes, se družinskim skladom z manj kot 15 vlagatelji do leta 2010 ni bilo treba registrirati pri ameriških regulatorjih finančnega trga, toda pred dobrim desetletjem so pogoje zaostrili in umaknili omenjeno omejitev števila vlagateljev. S tem se je močno povečala transparentnost poslovanja skladov z majhnim številom vlagateljev. Izjema ostajajo le še družinska podjetja in prav to luknjo je izkoristil Hwang. Forbes ob tem navaja, da veliko milijarderjev, ki so svoje družinske sklade po spremembi zakonodaje preoblikovali v družinsko podjetje, še vedno redno poroča regulatorjem vse naložbe in izpostavljenosti, ki presegajo sto milijonov dolarjev, kar je meja poročanja za sklade.

Napačna stava podrla piramido

Hwang je, kot kaže, tudi po kazni zaradi izigravanja borznih pravih to še enkrat naredil s preoblikovanjem močno tveganega sklada v družinsko podjetje. Z velikimi investicijskimi bankami je preteklih osem let sklepal tvegane finančne transakcije. Banke so seveda morale vedeti, da se Archegos Capital skriva nadzoru regulatorjev, vseeno pa so z njim sklepale tvegane, a dobičkonosne posle. Zakaj niso nikogar opozorile na sporno poslovanje, zdaj zanima tudi regulatorje. Seveda bodo preverili tudi, koliko takšnih strank še imajo dobička željne investicijske banke.

Tvegano poslovanje Archegos Capitala se je zalomilo, ko mu ni uspelo zagotoviti dodatnih kapitalskih jamstev. Neuradno so se investicijske banke, vpletene v njegove posle, menda poskušale dogovoriti o rešitvi in s tem zmanjšati izgube zaradi zloma, a dogovora niso dosegli.

Zlom se je začel razkrivati v drugi polovici prejšnjega tedna, ko so ob velikem porastu prometa strmoglavile delnice družb ViacomCBS – njihova cena se je v nekaj dnevih prepolovila –, Tencent (–37 odstotkov), Discovery (–36 odstotkov), Baidu (–18 odstotkov) in še nekaterih. Pri vseh je šlo za tako imenovano prodajo v sili, ki se zgodi, ko sklad ne more zagotoviti ustreznega finančnega jamstva, borznoposredniške hiše pa zato razprodajo del premoženja.

Skupno je bilo v drugi polovici prejšnjega tedna z naštetimi delnicami opravljenih za okoli 30 milijard dolarjev prodaj v sili. Analitiki ugotavljajo, da je imel sklad za okoli 10 milijard dolarjev sredstev v upravljanju, pri čemer je večina teh sredstev naloženih v izvedenih finančnih instrumentih z velikim vzvodom. Sklad je imel tako kar za okoli 50 milijard dolarjev izpostavljenosti do različnih oblik naložb.

Večmilijardna škoda

Najbolj aktivne v razprodaji so bile investicijski banki Goldman Sachs in Morgan Stanley ter nemška Deutsche Bank, ki so, kot kaže, prehitele Credit Suisse, Nomuro in druge banke, vpletene v posle z Archegos Capitalom. Prvim trem se je s hitrim odzivom najverjetneje uspelo izogniti večji škodi.

Večji del izgube bo padel na banki Nomura in Credit Suisse, ki sta vlagatelje že opozorili, da bosta v prvem četrt­letju imeli opazno izgubo zaradi zloma enega od ameriških hedge skladov, ki na poziv bank ni zagotovil dodatnega kapitala. Imena sklada nista razkrili, a to je lahko le do zdaj povsem neznani Archegos Capital.

Po poročanju Reutersa bo japonska investicijska banka Nomura utrpela okoli dve milijardi dolarjev (okoli 1,7 milijarde evrov) izgube zaradi, kot pravi, transakcij ene od ameriških strank. Credit Suisse izgube ni razkril, ampak zgolj opozoril na potencialno velik učinek, ki se bo poznal v prvem letošnjem četrtletju. Neuradno naj bi šlo za pri­bližno štiri milijarde dolarjev (3,4 milijarde evrov).

Delnice Nomure in Credit Suisse so se prejšnji teden sesedle za petino, ko sta banki priznali težave. V začetku tedna so se zamajale tudi delnice Deutsche Bank, ki pa so do zdaj že nadomestile večino izgubljenega. Ameriški banki sta, vsaj na borzi, za zdaj ušli brez praske, kar pa ne pomeni, da se to ne bo spremenilo, ko bodo posle pregledali regulatorji. Kazni so pogosto precej večje od škode.