V nadaljevanju preberite:

Prepričanje, da je zadnje čase srednjega družbenega razreda ali sloja vedno manj, da se topi pod udarom neoliberalizma, je nekako splošno razširjeno. Podatki vsaj za Slovenijo in vsaj za zadnjih 15 let tega ne potrjujejo. Slovenija ima uradno zelo robusten srednji sloj, v katerem je skoraj tri četrtine prebivalstva. Spremembe so bile v letih od 2007 do 2022 minimalne. Na ravni Evropske unije je srednji sloj občutno, za skoraj deset odstotkov, tanjši. V omenjenem obdobju se je v dveh tretjinah članic zmanjšal, v tretjini pa povečal.

O tem, kakšni so kriteriji, da se nekdo uvršča v srednji sloj oziroma razred, kateri izraz je bolj primeren, kako velik je in kakšni so trendi, smo se pogovarjali s strokovnjakoma z dveh precej različnih področij. Naša sogovornika sta bila profesorica na katedri za ekonomijo ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Polona Domadenik Muren in predstojnik oddelka za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete dr. Primož Krašovec.