Ne pozabite na servis

Prehod iz vročine v jesenski hlad je bil letos tako nenaden, da se telesa temu niso mogla prilagoditi, in marsikoga je tako zazeblo, da si je svoje domovanje že ogrel: večina si v prehodnih obdobjih pomaga s klimatsko napravo ali kamini oziroma manjšimi pečmi, najbolje pa se – z minimalnimi stroški in velikim izkoristkom – obnesejo domovi s toplotnimi črpalkami. Vgradnja teh je že nekaj let v trendu, po predvidevanjih stroke pa bodo narekovale tudi prihodnost ogrevanja. Velja pa še pred glavno sezono opraviti servis ogrevalnih naprav, da ne bo neprijetnih presenečenj, ko si bomo želeli toplote, saj se na mojstra monterja ali serviserja v tistem času prav lahko kar dolgo čaka.

Z vstopom v september se je že pokadilo iz marsikaterega dimnika, nekatere pa ravno prvi hlad požene k razmisleku, kako prihraniti pri ogrevanju, bodisi s servisom, posodobitvijo ali celo menjavo ogrevalnega sistema. Še vedno se ogromno slovenskih domov ogreva na kurilno olje, a to je iz leta v leto dražje, poleg tega ima pri starejših visokotemperaturnih kotlih tudi slab izkoristek, in kakor je povedal energetski svetovalec Jure Šprajc, se največ zamenjuje prav ogrevanje na olje, pa tudi razmeroma drag utekočinjeni naftni plin.

Kakor kažejo podatki Statističnega urada republike Slovenije (Surs; v tabeli), se je poraba ekstra lahkega kurilnega olja v zadnjih osmih letih več kot prepolovila, poraba zemeljskega plina ostaja na približno enaki ravni, ogrevanja na drva je malo manj, se pa porabi trikrat več lesenih peletov, medtem ko se je poraba utekočinjenega naftnega plina zmanjšala za približno 15 odstotkov. Izjemno velik padec, skoraj 96-odstoten, se je v osmih letih zgodil pri premogu, medtem ko se je poraba do okolja prijazne in cenovno zelo ugodne sončne energije v opazovanem obdobju povečala za približno tretjino.


 

Ni vse vedno primerno za vse

Ljudje seveda vedno iščejo najbolj ugodne možnosti, v zadnjem času k sreči tudi take, ki imajo najmanj negativnega vpliva na okolje, je pa to, za kakšen način ogrevanja se odločijo in koliko bodo znašali končni stroški, odvisno od več dejavnikov, tudi od finančnih možnosti, želja, dostopnosti oz. razpoložljivosti energenta, prav tako je treba upoštevati toplotno izolacijo hiše, dotrajanost stavbnega pohištva in podobno, so opozorili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Tam vsak mesec objavijo pregled cen električne energije in zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce pri vseh ponudnikih, spremljajo pa tudi vse, kar je povezano z učinkovito rabo energije v gospodinjstvih in uporabo obnovljivih virov, »za katere vemo, da so ob naraščajočih cenah fosilnih goriv čedalje bolj razširjeni in tudi cenovno dostopni«. Konec leta bodo predstavili tudi izsledke – učinkovitost in stroške – zanimivega projekta CLEAR 2.0, v okviru katerega že leto dni spremljajo porabo energije v desetih gospodinjstvih, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, lesnimi peleti, toplotno črpalko, zemeljskim plinom ipd.



Doslej zbrani podatki in analize pa kažejo naslednje: najdražje je ogrevanje z električni radiatorji ali oljnimi radiatorji, le malo cenejši je utekočinjen naftni plin (UNP), vendar le pri kondenzacijskem plinskem kotlu z visokim izkoristkom. Med manj gospodarnimi energenti je, kakor že omenjeno, kurilno olje. Za gospodinjstva so na podeželju najcenejša polena, še zlasti če prihajajo iz lastnega gozda. Ob tem na ZPS opozarjajo, da so za uporabo primerna le ustrezno suha drva, po novem pa jih je dovoljeno kuriti le še v sodobnih (piroliznih) kotlih z učinkovitim zgorevanjem in visokimi izkoristki, saj se le v tem primeru ne onesnažuje okolje.
 

S subvencijo lažje do odločitve

Cenovno ugodni so tudi lesni peleti, katerih kakovost na slovenskem trgu se je v zadnjih letih močno izboljšala, ugotavljajo na ZPS, misliti moramo le na to, da bomo v svojem domovanju našli dovolj prostora za njihovo skladiščenje, sicer pa je ta način ogrevanja, ki je nekoliko cenejše kot ogrevanje z zemeljskim plinom, tudi do okolju prijazen. Sodobni kotli imajo namreč dober izkoristek, samodejno obratovanje z možnostjo natančne regulacije in optimalno zgorevanje z zelo malo pepela. Za naložbo v tak ogrevalni sistem je mogoče zaprositi tudi za nepovratna sredstva Eko sklada, ravno tako kot za namestitev toplotnih črpalk, ki sodijo med najbolj gospodarne ogrevalne naprave, in njihova uporaba se je v zadnjih letih res občutno povečala.

Kakor je povedal Jure Šprajc, so na Eko skladu lani podelili okoli 5000 subvencij za toplotne črpalke zrak-voda, letos pa pričakujejo, da jih bo že okoli 7000. »Za zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko je prosilec upravičen do subvencije v višini 2500 evrov, v višini tisoč evrov za novogradnje, prosilci na degradiranih območjih – gre predvsem za urbana območja, kjer je pogosto presežena koncentracija prašnih delcev PM10 v zraku, torej Zasavje, Celje, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto ter del Ljubljane in Maribora – pa lahko zaprosijo za subvencijo v višini 3200 evrov.



Toplotne črpalke se dobro obnesejo tudi zdaj, v prehodnih obdobjih, »saj imajo pri teh temperaturah res odličen izkoristek. Če je zunaj med 10 in 13 stopinjami, kolikor je zdaj čez noč, je razmerje 1:5, torej za vloženi evro dobimo za 5 evrov energije, medtem ko je na letni ravni okoli 1:3,« je pojasnil Šprajc. Njegovo znanje ljudje poiščejo predvsem, ko se odločajo o najboljši izbiri ali zamenjavi ogrevalnega sistema. »Osnovno in brezplačno svetovanje sicer lahko poiščejo že na Eko skladu na Ensvetu, z bolj konkretnimi rešitvami za prav določen objekt pa lahko postrežemo energetski svetovalci.«


 

Pogosto so potrebne prilagoditve

Najbolj učinkovito lahko svetujejo, če si objekt ogledajo na svoje oči, preverijo, kakšna je izolacija, okna, kvadratura ... »Pri novogradnjah se poraba – koliko vatov na kvadratni meter – najlažje določi po kvadraturi in ponavadi znaša tam okoli 25 W/m2, pri pasivnih hišah okoli deset, pri 40 let starih hišah pa ogromnih 60 do 70 W/m2 ... Sicer pa imajo vse novogradnje že v načrtih določeno vrsto toplotne črpalke, zlasti tiste na ključ, »se pa še vseeno precej ljudi odloči za kakšno spremembo, predvsem če gre za starejše projekte, ki se niso uresničili več let, so se pa v tem času načini ogrevanja izboljšali. Včasih je težava tudi v postavitvi, ker so toplotne črpalke zelo različne po velikosti, po zunanjih in notranjih enotah, različne so tudi povezave med njimi – plinske ali vodne –, nekatere novogradnje imajo pa že vnaprej izdelane instalacije in je treba temu primerno prilagoditi tudi sistem ogrevanja.«

Poraba pri stavbah, pri katerih se namerava prenoviti le sistem ogrevanja, pa se, kakor pojasni, najlaže oceni na podlagi že prej porabljenih energentov, skratka, koliko so za želeno temperaturo v notranjih prostorih doslej porabili drv, olja ..., potem pa to preračunamo v predvideno porabo načrtovanega novega ogrevalnega sistema.« Pri menjavi se drži načela, da je ta smiselna le, če se investicija povrne v obdobju sedmih do osmih let. »Da bi z zemeljskega plina prešli na toplotno črpalko, skratka, ni ekonomsko upravičeno,« pojasni Šprajc, prav tako ne vlaganje v kolektorje na strehah, kar se je pred leti množično montiralo zlasti za segrevanje sanitarne vode. »To se danes ne splača več, saj se investicija povrne šele čez 20 do 30 let.«

Prihodnost je jasna

Je pa brez dvoma, kakor je poudaril energetski svetovalec iz Gorenjske, trend fotovoltaika, torej v postavitev malih sončnih elektrarn za gospodinjstva. »To se kaže tudi v Sloveniji, saj trenutno ponudniki ne morejo zadostiti povpraševanju. Deloma je to zagotovo spodbudila uredba, ki predpisuje, da lahko gospodinjstvo porabi toliko, kolikor odda v omrežje, oz. do 11 kW moči, povprečna hiša s toplotno črpalko pa potrebuje prav med 10 in 11 kW močno sončno elektrarno, kar pomeni, da lahko gospodinjstvo pride skozi leto ob minimalnih stroških za omrežnino in skorajda brez stroškov za elektriko, ki se porabi za ogrevanje.«

Trendi v ogrevanju gredo brez dvoma v smer uporabe obnovljivih virov in tudi na posvetu na nedavnem sejmu MOS v Celju je bilo jasno povedano, da so prihodnost ogrevanja toplotne črpalke in daljinsko ogrevanje, torej toplarne in ogrevanje na biomaso, potekajo pa že tudi pilotni projekti, kako s toplotnimi črpalkami na daljavo ogrevati hiše, je povedal Šprajc.