Navdušil je samega Micka Jaggerja

Ljubezen do klasične rock glasbe je fotografa Mira Majcna zapeljala v svet glasbene fotografije. V zadnjih dveh desetletjih je postal eden najbolj uspešnih in prepoznavnih koncertnih fotografov v zgodovini Slovenije. V tem času je v svoj objektiv ujel vse ključne akterje domače glasbene scene, hkrati pa se je uveljavil tudi v tujini. Vrhunec je dosegel, ko je pred dvema letoma prvič postal uradni fotograf največje rock skupine na svetu, britanskih starih mačkov The Rolling Stones.



Postati uradni fotograf The Rolling Stones je največje priznanje mojstrstva, ki ga lahko doseže koncertni fotograf. To je še toliko težje za avtorja, ki prihaja iz majhne države, kjer ni velikih koncertnih prizorišč na prostem, megazvezdniki pa nas praviloma obidejo. A Mira to ni ustavilo, redno se je vozil na velike koncertne dogodke v sosednjih državah in si nabiral izkušnje. Kalil se je tako po majhnih klubih kot na velikih koncertih na prostem ali stadionih. Težko bi našli vidnejšo koncertno prireditev v bližnji okolici, ne da bi ga opazili, kako pod odrom lovi dragocene trenutke.



»Zagotovo sem fotografiral več kot tisoč različnih izvajalcev,« je povedal. »Od tistih, ki igrajo za dva gledalca, do tistih, ki nastopajo pred več deset tisoč poslušalci. Med največjimi koncerti, ki sem jih pokrival, je bil zagotovo nastop AC/DC, ko so v Zeltwegu igrali pred 150.000 ljudmi.« Kmalu so njegov talent, profesionalnost in vrhunske fotografije opazili tudi organizatorji koncertov v tujini in zdaj mu brez pomisleka odobrijo akreditacijo. Pri tem mu je pomagala tudi razširjenost spletnih medijev, v katerih dosledno dokumentira svojo ustvarjalno in delovno pot.



Miro nam je razkril, da pri slikanju koncerta obstajata dva dela, ki ju je treba upoštevati: »Eno je tehnični del, drugo pa vsebinski. Pod tehnični del uvrščam nastavitve fotoaparata, izbiro prostora za fotografiranje, da ne bom motil ljudi, nato sledi kreativni del. Iščem zanimive kadre, drugačne od tega, kar od mene pričakujejo naročniki – običajno pričakujejo portrete pevca, kitarista in vseh skupaj. Pred začetkom fotografiranja si celoten potek vizualiziram. Večinoma približno vem, kaj se bo dogajalo na odru, pred večjimi koncerti si pogledam, kaj so do tistega trenutka počeli na turneji, tako da je čim manj presenečenj. Kljub temu pa se vedno zgodi kaj nepričakovanega. Najpogosteje gre za neprimerne odrske luči, ali je presvetlo ali pretemno, neredko je luč povsem drugačna, kot si pričakoval. Potem se lahko zgodi, da ti pevec več minut kaže hrbet,« nadaljuje Miro in opozarja, da je treba imeti pregled nad celotnim dogajanjem na odru. »Če se osredotočimo na pevca, moramo vseeno spremljati, kaj počnejo drugi, morda se dogaja kaj zanimivega pri kitaristu. Treba je gledati levo in desno, včasih se je treba obrniti tudi nazaj k občinstvu.«


 

Legende je osebno spoznal

Lep primer tega pristopa je njegova slovita fotografija Micka Jaggerja, ki je kultnega glasbenika tako navdušila, da jo je postavil za naslovno na svoji uradni facebook strani, kjer stoji že dve leti. »Večina fotografira Jaggerja od spredaj in čaka na njegovo prepoznavno pozo z dvignjeno roko. Kot uradni fotograf sem imel dostop do zaodrja in sem ga lahko fotografiral s hrbta, ko je bil obrnjen proti občinstvu. Bil sem deset metrov za njim, luči so bile idealne, ujel sem popoln trenutek. Gre za trenutek, do katerega prideš po letih trdega dela.« Seveda je člane skupine Rolling Stones tudi osebno spoznal, nad njegovimi fotografijami so bili več kot zadovoljni, saj so jih uporabili kot nosilne v svoji koncertni knjižici.



S koncertno fotografijo se ukvarja približno 20 let. Pregled njegovega dosedanjega dela bo dva meseca na ogled v motorističnem baru Slice of Life ob prodajalni Harley Davidson na ljubljanskem Rudniku. Tokrat predstavlja legendarne glasbenike, ki bi jih lahko uvrstili v kategorijo klasičnega rocka, kot so Rolling Stones, James Brown, Chuck Berry, AC/DC, Kiss ali Motorhead. »Od začetkov do danes se je koncertna fotografija zelo spremenila. Napredovala je tehnologija, postala je bolj dostopna in zato je tudi več fotografov. Zaradi družbenih omrežij se je povečalo tudi povpraševanje po fotografijah. Žal pa se je poslabšal dostop do glasbenikov. Veliki zvezdniki, kot so Paul McCartney, Lady Gaga ali Rihanna, postavijo fotografe na skrajni konec dvorane ali stadiona, neredko 50 metrov stran od odra, kar zelo omeji delo. Običajni obiskovalci koncerta, ki so se prebili v prve vrste, lahko s telefoni naredijo res dobro fotko. No, moram priznati, da včasih tudi jaz pretihotapim manjši fotoaparat v prvo vrsto.«



Prav tako je njihovo delo omejeno, ker jih menedžment skupin prisili v podpis pogodb, ki dovolijo uporabo fotografij zgolj za poročanje o koncertu, sami pa si jih lastijo za lastno promocijo. Miro pravi, da se pri nas izključno od koncertne fotografije ne da živeti. Še vedno obstajajo mediji, ki so pripravljeni dobro plačati, se mu je pa že zgodilo, da so mu za fotografijo, ki jo je naredil s svojo več kot 10.000 evrov drago fotografsko opremo, ponudili zgolj šest evrov.