Najstnika me sploh ne upoštevata

Doma imam dva najstnika, 14 in 16 let, ki ju ne razumem oziroma spoznavam, da ne znam ravnati z njima. Sem na točki, ko imam občutek, da sem kot mama popolnoma odpovedala, ne znam in ne zmorem več. Zdi se mi, da je vse, kar počnem narobe, tudi vzgoja zdaj, saj me preprosto ne upoštevata.
Želim, da doma pospravljata za seboj in pomagata tudi pri drugih gospodinjskih opravilih, vendar je glede tega vedno pregovarjanje, slišim, da jima težim, da sem tečna, da ne bosta, ne moreta, bosta pozneje, skratka, izgovorom ni konca in na koncu ni narejeno nič, zato opravim sama, ker mi zmanjka moči za pregovarjanje. Za njima pospravljam umazane cunje, ker jih večkrat niti do pralnega stroja ne prineseta, izgovarjata se na šolo, da imata preveč domače naloge, potem se morata učiti, potem imata polno dodatnih hobijev.
Oba pričakujeta, da sem jima vedno na voljo, kadar ju je treba kam zapeljati, in če hočem malo »izsiliti«, da ne bom, ker nista pospravila npr. svoje sobe, se vsuje plaz ogorčenja, kako sem lahko taka … V glavnem, naši popoldnevi in konci tedna, ko smo skupaj doma, se zdijo kot bojišče, stalno prošnje, grožnje, kričanje, odgovarjanje, izsiljevanje …
Živimo sami. Z možem sva se ločila pred petimi leti. On si je ustvaril novo družino in o težavah, ki jih imam z dvema pubertetnikoma, noče niti slišati. Ko sta pri njem, sinova pravita, da jima tam ni treba nič delati, in mi večkrat povesta, da bosta šla živet k očetu, če bom še naprej tako »tečna«.
Prosim za nasvet, ki bi mi pomagal čez težavno obdobje pubertete. Petra

Obdobje pubertete je lahko viharno, predvsem če smo začeli »prepozno« vzgajati. Puberteta je večkrat tudi izgovor, zakaj je tako naporno. Res se v tem obdobju pri najstnikih dogajajo velike spremembe in že sami s seboj imajo veliko dela.
Za začetek naj povem, da to niso več otroci, ampak mladostniki, ki do zdaj niso imeli postavljenih pravil in niso pridobili delovnih navad. Iz opisanega razberem, da ste do zdaj vse počeli za sinova oziroma namesto njih, zdaj pa bi vi želeli spremembo in se temu upirata. Stanje, ki ga opisujete, je posledica napačne vzgoje v preteklosti. Vaša najstnika nimata nobenih delovnih navad in nobene odgovornosti. Za kar sta pa odgovorna oba starša! Poročena ali ločena.

Prvo, kar vam svetujem, je, da jasno postavite nova pravila sobivanja in kdo bo imel kakšne odgovornosti. Vi najbolj veste, kaj si želite, da najstnika počneta (pospravljanje za seboj, sesanje, koši za smeti …). Samo v vednost: 14- in 16-letnik morata znati že vse! Tudi napolniti in vključiti pralni stroj ter obesiti perilo, suho zložiti in pospraviti v omaro.

Ko boste delili naloge, ju povabite, da sodelujeta pri odločanju, kaj bo kdo počel, in tu morate vztrajati in dogovorjeno napisati. Zavedajte se, da ni treba parlamentirati na dolgo in široko, zakaj zdaj nova pravila. Preprosto, kratko in jedrnato povejte, da ne zmorete več sami in da namesto njiju ne boste delali ter da pričakujete in verjamete, da bosta razumela.

Dokler se novi hišni red ne bo upošteval, ni nobenih ugodnosti. Ugodnosti tudi ne bo, če ne bosta prenehala kričati, žaliti. Jasno morate povedati, da takega obnašanja ne boste več dopuščali. Glede ugodnosti razmislite, katere so za vaša najstnika najpomembnejše (prevoz na kako dejavnost, žepnina …). In tu morate vztrajati!

Pripravite se na odpor, saj verjetno ne bosta navdušena in se bosta uprla z vsemi mogočimi izgovori. Nobena sprememba ni lahka in takojšnja. Naporno bo, a morate vztrajati, če želite, da se nekaj premakne na bolje. Ko na primer vidite, da ne nosita umazanega perila v košaro za pranje, ga pustite, kjer je, dokler ne zmanjka opranih nogavic, oblačil. Šele takrat se bosta spomnila, da se umazano perilo iz sobe ne bo samo preselilo v pralni stroj.

Zavedajte se, da je vaša dolžnost vzgajati in ne, da ste njuna služkinja. Vi ste starš! In šele, ko boste nekaj časa vztrajali pri zahtevanem, se bo lahko kaj spremenilo na bolje. Če boste poslušali, kako pri očetu ni treba nič delati, lahko mirno rečete, da se lahko preselita k njemu. Ne obremenjujte se s tem, kaj in kako živijo pri njunem očetu. Močno dvomim, da bi lahko počela, kar jima paše, brez obveznosti. Razlika je, ko imamo otroke vsak drugi vikend ali če vseskozi živimo z njimi.

Zelo narobe je, da z nekdanjim partnerjem, očetom vajinih otrok, ne komunicirata glede vzgoje in nista usklajena. Tako fanta dobivata dvojna sporočila, kako naj bi se obnašali družinski člani in kakšne zadolžitve naj bi imeli. Vedeti pa morate, da ste vi tisti, ki postavljate pravila, kako se bo živelo pod vašo streho! Ne bojte se zahtevati, da najstnika začneta prevzemati hišna opravila!