Naj končno potegne burja

Komaj čakam, da lahko spet odpotujem kam daleč, v tokratnem Nedelu pravi Katarina Čas, ki s svojim hrepenenjem še zdaleč ni edina. Prav nasprotno. V novoletnem ozračju, zaradi cepiva pospremljenim z velikim upanjem na konec epidemije, je bilo na prvem mestu razumljivo zdravje. Mnogi pa so na vrh seznama želja poleg spodobnega življenja umestili tudi upanje, da si bodo lahko kmalu spet privoščili kakšno potovanje.

Šele ko se nam je svet zaradi znanih razlogov skrčil, smo občutili, kako lepo je vsaj za dan ali dva pobegniti iz domačega okolja in skočiti – kamor koli, pravzaprav. Vse nedosegljivo je postalo mamljivo. Omejitve tega časa so nas prisilile, da smo znižali pričakovanja in ponotranjili skromnost.

Pred tedni me je službena pot odpeljala proti Goriški. Zdelo se je, da skoraj prazna cesta teče v neskončnost, daleč, vse dlje. Ko se je med oblaki razkril Nanos in se je cesta spustila v Vipavsko dolino, sem občutila, kot da vstopam v skoraj neznan svet, tako dolgo že nisem bila na tistih koncih. Morda še nikoli doslej nisem v enem samem trenutku tako živo občutila, kako raznolika je v svojih pokrajinah in arhitekturi Slovenija. Pritlične hiše z oboki in terasami in ob njih drevesa z žarečimi kakiji so vzbudili misel na to, da je blizu Italija, ki vabi naprej, v svet. Ena povsem običajna pot je prebudila toliko lepih občutkov, spominov in hrepenenj. Še burja je prizanesljivo izrekala dobrodošlico.

In prav to so potovanja, burja, ki prepiha naše misli in čute in jih odpre za drugačna doživetja. To ljudje iščemo že stoletja. Osupljivo je, kako so turisti in popotniki že v preteklosti želeli prav to, kar smo si do nedavnega želeli tudi mi v 21. stoletju. Odkrivanje novega, odmik od znanega, sprostitev in doživetja, kar vse nam bo po vrnitvi v utečene tirnice vzbudilo lepe spomine. In nas opomnilo, da nas onkraj predvidljivega vsakdana čakajo drugačni vonji, okusi, svetovi. Kot da se je v stoletjih komaj kaj spremenilo.



Do nedavnega. V času, ko je turizem tako rekoč zamrznil, se številni sprašujejo, kako bodo naše počitnice in potovanja videti v prihodnje. Očitno je, da za ozek sloj prebivalstva, ki si lahko privošči vse, velikega odrekanja ne bo. Ob koncu leta so idilične karibske otoke, kot je recimo St. Barth, tako kot vedno doslej preplavili zvezdniki. Varno so pripotovali z zasebnimi letali in v ekskluzivnih nastanitvah ustvarili svoj varovalni mehurček.

Običajni turisti pa se sprašujemo, koliko potovanj si bomo še lahko privoščili, če sploh, s kakšnimi varnostnimi ukrepi bodo pospremljena, ali bodo pogoj tudi potni listi s potrdili o cepljenju … Veliko je vprašanj in odgovorov si želimo tako dopustniki kot turistični delavci, ki bi radi čim prej spet odprli vrata hotelov, agencij in spodbudili letalski promet.

Kot pravijo strokovnjaki, bo okrevanje dolgotrajno, najprej pa se bo obudil individualni turizem. Spremembe bodo močno vplivale na globalni turizem in potovanja, mnogi, zlasti starejši, se morda sploh ne bodo več odpravili na pot. Morda bo brez omejitev potovala le tretjina ljudi, tretjina si tega ne bo mogla privoščiti, tretjina pa se ne bo hotela izpostavljati in bo raje ostala doma.

Brez dvoma nas v turizmu čakajo nove izkušnje, več bo digitaliziranih storitev, najbrž bodo številne higienske zahteve postale standard. Nekatere države bodo spremenile strategijo tako, da bodo omejile množični turizem in okrepile ukrepe za varovanja okolja. Druge bodo naredile vse, da bi znova privabile množice, in s tem ciljem bodo močno znižale cene storitev. Pametni popotniki bodo premišljeno izbirali lokacije in nastanitve, ki bodo vredne zaupanja, tudi glede spoštovanja higienskih ukrepov. Precej verjetno je, da bo potovanj manj, a bodo daljša.

Medtem ko svet še vedno večinoma miruje, nekateri virtualno vstopajo v muzeje, si z nostalgijo ogledujejo popotniške fotografije in obujajo lepe izkušnje ob pitju kave iz skodelic, ki so jih prinesli s potovanj. Najbolj optimistični pa že načrtujejo svojo naslednjo dogodivščino. Ker nam stroka napoveduje, da ta virus ni zadnji, je najbrž smiselno, da si največje želje uresničimo takoj, ko bo mogoče.