V nadaljevanju preberite:

Mojco Pišek je slovensko bralstvo spoznavalo kot pronicljivo literarno kritičarko in novinarko kulturne redakcije Dnevnika, v zadnjih letih, ko je pretežno potovala po Latinski Ameriki, pa se je težišče njenih zanimanj prevesilo na stran geopolitike. V tem duhu je nastala tudi zbirka esejistično obarvanih besedil Globalni južnjaki, nekakšen antipotopis, ki je pravkar izšel pri založbi Litera.

Avtorica, med drugim redna kolumnistka Dela, v enem izmed esejev postavi tezo, da sta postsocialistična Evropa in Latinska Amerika daljni sorodnici, globalnega juga pa ne doživlja kot strogo odmerjeni geografski prostor, temveč kot prostor, »kjer skupnosti in narodov njihovi demoni iz preteklosti nikoli ne zapustijo, njihovo identiteto in samopercepcijo pa vedno oblikuje taka ali drugačna oblika zatiranja od zunaj«. Globalne južnjake je med drugim mogoče brati kot upor proti temu zatiranju.