V nadaljevanju preberite:

Tisto, kar je bila zmožna dati od sebe drobna, trpka, nenavadno aromatična, skoraj črna višnja maraska, so najprej jemali kot zdravilo. Destilat z dodatki so začeli izdelovati v 16. stoletju v dominikanskem samostanu v Zadru, poimenovali so ga rosolj po latinskem izrazu ros solis, sončeva rosa.

Po tistem, ko so v 18. stoletju posel prevzele manufakture, je maraskino, kompleksna, aristokratsko gladka salonska pijača, povzročil splošno navdušenje, zaboje dragocene prozorne pijače, starane v jesenovih sodih, so tovorili na evropske dvore.

Najbolj znana in največja je v Zadru, kjer je v 19. stoletju delovalo 17 destilarn, postala destilarna konzula sardinskega kraljestva Girolama Luxarda, ki se je v Zadar priselil leta 1821. O njihovi zgodbi govori marca blizu Padove odprti muzej.