![Oblikovanje muzeja v kraju Torreglia pri Padovi je podpisal beneški arhitekturni biro Studio Architetti Mar, fasada je narejena iz jeklenih trakov. FOTO: Museo Luxardo](https://www.delo.si/media/images/20230506/1435895.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Tisto, kar je bila zmožna dati od sebe drobna, trpka, nenavadno aromatična, skoraj črna višnja maraska, so najprej jemali kot zdravilo. Destilat z dodatki so začeli izdelovati v 16. stoletju v dominikanskem samostanu v Zadru, poimenovali so ga rosolj po latinskem izrazu ros solis, sončeva rosa.
Po tistem, ko so v 18. stoletju posel prevzele manufakture, je maraskino, kompleksna, aristokratsko gladka salonska pijača, povzročil splošno navdušenje, zaboje dragocene prozorne pijače, starane v jesenovih sodih, so tovorili na evropske dvore.
Najbolj znana in največja je v Zadru, kjer je v 19. stoletju delovalo 17 destilarn, postala destilarna konzula sardinskega kraljestva Girolama Luxarda, ki se je v Zadar priselil leta 1821. O njihovi zgodbi govori marca blizu Padove odprti muzej.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji