Ko se čas obrne, je pogled v preteklost pogled v prihodnost

Nov film mojstra Christopherja Nolana film Tenet ima med drugim nalogo, da jeseni spet oživi obiskovanje kinodvoran. Koronavirus je skoraj čez noč ohromil delovanje kinematografov, čeprav so ravno filmi, poleg drugih izdelkov kulture, najbolj pripomogli, da so ljudje po vsem svetu lažje preživeli obdobje samoizolacije. Tenet je tu, da nam vlije novo upanje.

In novo upanje tudi potrebujemo, saj nam grozi tretja svetovna vojna, ki so jo zaradi možnosti inverzije časa začeli tisti iz prihodnosti. To je nekakšna osnovna premisa filma Tenet uspešnega britansko-ameriškega režiserja Christopherja Nolana, ki je te dni prišel v svetovne in tudi naše kinematografe. Pri nas so za ogrevanje teden dni prej začeli spet predvajati njegovo mojstrovino Izvor (The Inception) z Leonardom DiCapriem, s katero je pred desetletjem očaral filmske gledalce in gledalke.


 

Zelo pričakovan in zelo drag

Zagotovo je Tenet eden najbolj pričakovanih filmov leta. Ne le da ga je režiral Nolan, tudi zgodbo je napisal on. Ljubitelje filma in poznavalce njegovih mojstrovin je pritegnil skrivnosten naslov. Tenet je poleg tega eden najdražjih doslej posnetih filmov. Na snemanju niso niti za eno sekvenco uporabili zelenega ekrana in čisto zares so razstrelili letalo boeing 747.

V glavni vlogi nastopa John David Washington, nekdanji poklicni igralec ameriškega nogometa, sicer sin Denzela Washingtona. Igra breizmnega tajnega agenta Cie, ki občasno sam sebe imenuje Protagonist. Na svoji strani ima le besedo Tenet in zavedanje, da je ravno od njega odvisen obstoj sveta. Trmasto se prebija skozi temačen svet mednarodnega vohunjenja na misiji, ki se dogaja v nečem zunaj realnega časa in prostora. To ni potovanje skozi čas. To je inverzija.

In ravno k tovrstnim igram s časom in nelinearnim zgodbam se Nolan nagiba od samega začetka, od odličnega režiserskega prvenca Sledenje (Following) iz leta 1998, njegovega prvega res mednarodno odmevnega filma Memento, v poznejšem Medzvezdju, kakor tudi v njegovi batmanovski trilogiji (Batman: Na začetku, Vitez teme, Vzpon Viteza teme), ki velja za eno najboljših iz Batmanove franšize. Tudi v Tenetu ne manjka eden njegovih najljubših igralcev – Michael Caine.


 

Sanje o vohunskem filmu

Nolan, ki je film spisal, režiral in produciral, pravi, da »zgodba povzema idejo o času in o tem, kako ga doživljamo; hkrati pa povezuje elemente znanstvene fantastike in klasičnih vohunskih filmov«. Razkrije tudi, da je »Tenet koncept, o katerem sem razmišljal že nekaj časa. Mislim, da imaš kot filmski ustvarjalec vedno neki skupek idej, skritih nekje v ozadju predala, in lahko traja tudi desetletja, da jih uporabiš. Veliko stvari se mora poklopiti in čas mora biti pravi. Zame je bila to želja, da se po Dunkirku vrnem k širšemu smislu filmskega ustvarjanja in da občinstvo popeljem po celotnem svetu, na več krajev kot kadarkoli do zdaj. Hkrati pa sem se bil končno pripravljen lotiti vohunskega žanra, česar sem si vedno želel. Odraščal sem z ljubeznijo do vohunskih filmov, to je res zabavna in vznemirljiva veja fikcije. Vendar filma tega tipa nisem želel posneti, dokler nisem bil prepričan, da v zvrst lahko prinesem neko svežino. Naš pristop najpreprosteje razložim tako: kar smo naredili z Izvorom za roparski žanr, je tisto, kar želi Tenet narediti za žanr vohunskih filmov.«

Zanimivo je, da je Nolan vse bistvene sestavile za ta film našel v antičnem rimskem palindromu, znanem kot kvad­rat Sator, to je besedni kvadrat petih besed, ki se enako berejo v vse smeri. Ta kvadrat je dal filmu naslov Tenet, lokacijo začetne scene v kijevski operi ter glavnemu hudobcu ime Sator, ponarejevalcu Arepo in varnostni službi Rotas.

 

34 nominacij za oskarja

Snemanje je ustvarjalce, igralce in drugo ekipo popeljalo v Estonijo, Italijo, Indijo, na Dansko, Norveško, v Združeno kraljestvo in ZDA. Nolan pravi, da globalna narava snemanja ustreza zgodbi: »Mednarodna komponenta Teneta je zelo pomembna, saj gre v zgodbi za grožnjo celemu svetu, za grožnjo obstoju celote. Zato menim, da je globalni učinek ključen za ritem filma in občutek izjemno velikega obsega in obstoja, ki ga zajema.«

Christopher Edward Nolan, 30. julija 1970 rojeni britansko-ameriški režiser, scenarist in producent, je eden redkih režiserjev, ki jim uspeva v togih okvirih hollywoodske filmske produkcije delati prav posebne in izstopajoče filme, ki so tudi komercialno zelo uspešni. Njegovi filmski izdelki so doslej prislužili 4,7 milijarde ameriških dolarjev, zbrali kar 34 nominacij za oskarja in prejeli deset kipcev. Šele z Dunkirkom pa je bil Nolan prvič nominiran kot režiser.

Za njegove filme so značilni neki metafizični svetovi, težke človeške moralne dileme ter igračkanje s časom, spominom in osebno identiteto. Rad ima matematični pristop k vizualnim konceptom, eksperimentalne zvočne krajine in zelo široko filmsko fotografijo. Kar nekaj filmov je soustvaril z bratom Jonathanom, z ženo Emmo Thomas pa vodi tudi produkcijsko podjetje Syncopy Inc., ki je produciralo njegovih zadnjih osem zelo uspešnih filmov, med katerimi je najnovejši Tenet.