Jack Reacher, 60-letnik

Čisto mogoče je, da osebe iz naslova niste prepoznali. Vendar to nikakor ne pomeni, da si ne zasluži počastitve ob okrogli obletnici, šestdesetih letih, ki jo bo dočakal v četrtek.

Jack Reacher ne obstaja. No, morda na svetu obstaja kak Jack Reacher, vendar gotovo ne obstaja Jack Reacher, čigar dogodivščine je v do zdaj 24 romanih in nekaj kratkih zgodbah popisal pisatelj Lee Child. Ime pisca je po pravilih kriminalno-akcijskega žanra seveda psevdonim, pod katerim piše Anglež James Dover Grant. In tudi Grant bo svoj rojstni dan, poglej, poglej, praznoval 29. oktobra. Le da se je rodil šest let prej od Reacherja.

Tudi drugače se zdi, da je Grant svojega literarnega junaka vsaj v osnovnih potezah urezal kar po sebi. Grant je visok 193 centimetrov, je modrook in ima lase tipično angleško rdečkasto rjavkaste barve, Reacher je visok 196 centimetrov ter ima oči in lase po literarnem očetu. Oba pijeta neizmerne količine kave in se oblačita v poceni oblačila. Poleg tega je Grant priznal, da se je v mladih letih rad pretepal in njegov najljubši udarec je bil s čelom v nasprotnikovo glavo, kar je zelo pogost udarec na Reacherjevem repertoarju.

Tu pa se podobnost najbrž neha. Jack Reacher je namreč sin ameriškega marinca in matere Francozinje, odraščal je po ameriških vojaških oporiščih, potem je končal vojaško akademijo West Point in do 36. leta delal kot vojaški policist. Od takrat je potepuh, in čeprav je v bistvu brezdomec, ni tipični klošar. Med svojimi neskončnimi potepanji po Ameriki namreč večinoma spi v (čim cenejših) motelih in jé večinoma v lokalih s hitro prehrano. Oblačil si ne pere, ko so umazana, jih preprosto zabriše stran in si kupi naslednjo pošiljko nove čim bolj poceni garderobe.

A čeprav je v zrelih letih in živi precej neurejeno, ga ne mučijo kolki, putika, križ ali podobni spremljevalci nezdravega življenjskega sloga. Pri svoji gromozanski višini tehta kakšnih 110 kilogramov samih mišic. Vse je posledica genetike, saj kakor izve bralec številnih romanov o njem, ni nikoli ničesar načrtno treniral. Je pa specialist za skoraj vso osebno oborožitev, poleg tega ima tako strahovite pretepaške sposobnosti, da je že golorok smrtonosno orožje.



Romani o njem so brez dvoma dela brez kakršnekoli literarne vrednosti. So čisti šund. Tudi Grant alias Child je priznal, da se je pisanja lotil izključno iz komercialnih vzgibov. Po izobrazbi je pravnik, vendar ni nikoli delal v pravu, ampak je bil v letih od 1977 do 1995 producent na britanski televiziji Granada. Ko so ga odpustili, je ustvaril svojega junaka. Verjetno takšnega, kakršen je hotel v mlajših letih biti sam.

In komercialno se mu je izšlo fantastično. Njegovih romanov, prvi je izšel leta 1997 in bil takoj uspešnica, so do zdaj prodali v več kot sto milijonih izvodov v približno 50 jezikih, nekaj jih imamo tudi v slovenščini. Po njih so posneli dva visokoproračunska filma. Nobeden od njiju ni bil posebno uspešen, čeprav je Reacherja upodobil eden največjih filmskih zvezdnikov Tom Cruise. Verjetno je bil prav to razlog. Če je Reacher videti kot premikajoč se hrib, je Cruise s svojimi 170 centimetri in temu primerno težo videti bolj kot nekaj, kar je padlo z Reacherja. Zdaj bodo začeli po romanih snemati nadaljevanko za Amazon, v kateri bo glavnega junaka upodobil dokaj neznani ameriški igralec Alan Ritchson, ki pa je v nasprotju s Cruisom visok skoraj Reacherjevih 191 centimetrov in ga je tudi primerno skupaj.

Ko sem prebral prvo knjigo o Reacherju, je bil star kakšnih 40 let, potem sem prebral tiste za nazaj in od takrat eno vsako leto, kakor izhajajo. Ko jih je dopolnil 50, sem nekako pričakoval, da ga bo Grant upokojil, vendar ga ni. Zdaj je znano, da se je prej utrudil pisatelj. Letošnjo knjigo – izšla bo, jasno, 29. oktobra – je namreč napisal s 15 let mlajšim bratom Andrewom Grantom alias Andrewom Childom, prav tako pisateljem, ki bo nadaljeval bratovo delo. Če mu bo uspelo, bo Reacher kljub šestim križem na plečih še dolgo med nami.

Uspešnosti teh romanov ni preprosto pojasniti. So skrajno nasilni, samo Reacher je v njih pobil kakšnih sto ljudi, vendar je takšne robe na trgu vse polno. Poleg tega so zapleti v njih včasih popolnoma privlečeni za lase. Verjetno je skrivnost uspeha v glavnem liku. Jack Reacher namreč nikoli ne pospravi koga, ki si tega ne zasluži. In je človek, ki brez omahovanja, če se mu zdi prav, vzame zakon v svoje roke, pri tem pa se vedno postavi na stran šibkejšega. Pravi junak za današnje čase. Če ga ni zares, je dovolj tudi v knjigi.