V nadaljevanju preberite:

»Predsednik [Hrvaške] je nestrankarska oseba in ne more sodelovati v volilnih aktivnostih neke stranke. To izključuje, da bi lahko bil kandidat na listi ali za predsednika vlade. Kandidiranje predsednika ali njegovo izpostavljanje kot kandidata za premierja je nezdružljivo z njegovim ustavnim položajem in pooblastili,« je v ponedeljek predsednik hrvaškega ustavnega sodišča Miroslav Šeparović predstavil odločitev najvišjega sodnega organa v državi. A to ne pomeni, da se je turbulentno politično dogajanje zadnjih dni v slovenski južni sosedi končalo.

Na Hrvaškem bi letos spomladi v vsakem primeru morali izvesti volitve v 151-članski sabor. Prejšnje volitve so bile na začetku julija 2020 in za letošnje so se pojavljali različni datumi. Ko se je sabor prejšnji četrtek razpustil, je bilo bolj ali manj jasno, da bodo volitve aprila. Glede točnega datuma ima škarje in platno v rokah predsednik republike. Zoran Milanović je pohitel in že naslednji dan razglasil, da bodo volitve 17. aprila. Dan po razpustitvi parlamenta se je na Hrvaškem tako začela volilna kampanja.

Kaj se dogaja v za Slovenijo eni najpomembnejših držav?