Gola resnica o ženskah in moških za volanom

Ta teden se je začela že tretja sezona vseslovenske pobude Heroji furajo v pižamah, s katero si Zavod Vozim s partnerji prizadeva za zmanjšanje števila voženj pod vplivom alkohola, še posebno med mladimi. Njegova gonilna sila je David Razboršek, zavedanje o tem, da lahko k večji varnosti v prometu prispevamo vsi, pa mu – ob podpori partnerjev in inštitucij – pomaga širiti zdaj že več kot 20 ambasadorjev, ki se jim je življenje obrnilo na glavo prav zaradi posledic prometne nesreče.

 

Davidova zgodba je malo drugačna, na invalidskem vozičku je zaradi nesreče, ki se mu je pri 29 letih zgodila med deskanjem na snegu. »Pred tem sem veliko delal, zaposlen sem bil v marketingu, in se veliko ukvarjal s športom. Čez noč nisem mogel več početi nič od tega, kar me je prej izpolnjevalo. Vedel sem, da moram najti nekaj, da se vrnem v čim bolj aktivno življenje, kar me bo izpolnilo. Čas je treba izkoristiti, saj je življenje lepo in kratko.«
 

Zgled za Evropo

Zdaj večino svoje energije usmerja v aktivnosti Zavoda Vozim, katerega direktor je, in javnost vztrajno opozarja, da smo za varnost na cesti soodgovorni vsi. Očitno je pobuda Zavoda Vozim Heroji furajo v pižamah zapeljala na pravo pot. Dobila je že več potrditev, da je dobro zastavljena, med drugim je prejela nagrado EU za najboljši evropski projekt na področju prometne varnosti »Jacques Barrot Grand Prize«. Ravno te dni se je David Razboršek v Bruslju pogovarjal o tem, kako bi lahko slovensko znanje in izkušnje modificirali in prenesli v druge države, za začetek konkretno v Belgijo in na Portugalsko, kjer se ukvarjajo s podobnimi težavami. »Zelo sem ponosen, da smo v sklopu Erasmusa plus dobili program Be a Hero.« Tako pri njih kot pri nas so najbolj ogroženi mladi s podeželja, kjer so slabe povezave v javnem prometu in se prevečkrat zgodi, da jih z najrazličnejših zabav domov peljejo tisti, ki so tudi sami kaj spili. Ali se srečno vrnejo domov, pa ... kakor kdaj. »Tudi v državah Balkana že izvajajo nekatere naše programe in upam, da jih bomo še bolj razširili.«



Zavod povezuje vse, ki lahko s svojim vedenjem, idejami in izkuš­njami pomagajo zmanjšati promet­ne nevarnosti: mlade, starše, učitelje, odločevalce in strokovnjake. Ni dvoma, da se napredek čuti, a veliko dela jih še čaka, pravi David. »Še vedno je prepogosto slišati, da lahko spijem nekaj piv in peljem ali da potem vozim celo še bolj počasi … a statistika govori drugače,« doda.
 

Koledar gole resnice

Letos so pobudo zastavili nekoliko provokativno, v javnost so ob pomoči agencije Luna/ TBWA spustili »teaser«, da ženske vozijo bolje kot moški. Trditev izhaja iz statističnih podatkov. »Kar 89 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pri nas so moški vozniki. Letos je bilo že 27 smrtnih žrtev nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, in prav vsi so bili moški. Lani je bila le za eno od 22 smrtnih žrtev prometnih nesreč zaradi alkohola kriva ženska. Statistika kaže, da je problem vožnje pod vplivom alkohola bistveno večji med moškimi kot ženskami,« pojasnjuje Razboršek. Namen letošnje iniciative je spodbuditi razpravo v družbi in znova opozoriti, da so dobri vozniki varni vozniki in predvsem tisti, ki za volan vedno sedejo trezni. To je sporočilo, ki ga je treba, kot kaže, ponavljati vedno znova.



»Zato tudi pobudo simbolično dajemo v roke ženskam, in to na več načinov, med drugim s Koledarjem golih resnic. V sodelovanju z revijo Playboy in Adriamedia so se zanj fotografirale znane Slovenke, a ne gre za gola dekleta, ampak za gole resnice. Vsaka od njih predaja eno od udarnih sporočil v slogu, da ni vredno voziti pod vplivom alkohola, da alkohol ni nujen, da pristopimo do ženske in podobno. Ta koledar želimo spraviti v čim več lokalov, gostiln itd., kjer se lahko začne vožnja pod vplivom alkohola. Pridružilo se nam je že več podjetij, tudi invalidi poškodovanci bomo simbolično razdelili nekaj koledarjev.«
 

Osredotočeni na podeželje

»Alkohol je še globoko zasidran v naši družbi in mislim, da so včasih odrasli in njihov odnos celo večja težava kot mladi. Saj sem samo nekaj spil, saj če kaj pijem, vozim še bolj počasi, saj cesto poznam in bi lahko vozil z zaprtimi očmi, so običajni izgovori,« razlaga Razboršek.

Takšna zmotna prepričanja spodbija iniciativa Heroji furajo v pižamah, ki deluje na dveh ravneh. Na eni izvajajo močno kampanjo ozaveščanja, v kateri vsako leto obravnavajo neki nov problem. Na drugi pa je v ozadju preventivni model, kjer v lokalnih okoljih, zlasti podeželskih, kjer je nevarnost, da se zgodi nesreča zaradi vožnje pod vplivom alkohola, dvakrat več­ja kot v mestnih, delajo z vsemi ključnimi deležniki. »Osredotočamo se na tiste občine, ki so v vrhu po deležu prometnih nesreč pod vplivom alkohola. To se pogosto prekriva z vinorodnimi okoliši in seveda slabimi povezavami v javnem prometu.«



Z mladinskimi centri pripravljajo delavnice za mlade, s šolami delavnice za šolarje in tudi starše, pa posvet mladih in odločevalcev, t. i. strukturiran dialog, ki pripelje do tega, da mladi sami pripravijo predloge za izboljšave, občina pa lahko k varnosti prispeva na različne načine, tudi tako, da npr. podpre organizatorje zabav, ki poskrbijo za varen prevoz. »Naš namen je, da iniciativa živi naprej, tudi ko mi zapustimo to območje. Pri vsem tem so izjemno pomembni naši glavni partnerji – Generali, Toyota, Luna/TBWA, ministrstvo za zdravje in javna agencija za varnost prometa. Brez njih programov ne bi mogli izvajati, kontinuiteta pa je ključna pri spreminjanju odnosa v družbi.«
 

Mladi so upanje

»Še vedno aktivno delamo z mladimi in ugotavljamo, da se znajo bolje organizirati in da je zavedanje pri njih večje kot pri starejših. Tudi statistika kaže, da 30 plus postaja tista vedno bolj ogrožena skupina,« pravi Razgoršek in dodaja: »Verjamem, da bomo, če bomo vlagali v mlade, vsi pridobili in da bo takšnih zgodb, kot jih imajo naši ambasadorji Zavoda Vozim, čim manj.« Zakaj ne bi organizirali zabav brez alkohola, na primer, to bi bila lahko ena od smeri v prihodnosti, je prepričan sogovornik.
Zavod Vozim trenutno doseže okoli 65 odstotkov slovenskih sred­nješolcev. Predstavitve, ki temeljijo na zgodbi poškodovanca in pogovoru z mladimi, so del obveznih izbirnih vsebin.



Prav osebne zgodbe se poslušalcev najbolj dotaknejo. A najprej mora tisti, ki je pripravljen z njimi deliti svojo zgodbo, sprejeti odgovornost za svoja dejanja oz. dejanja, ki so jih njemu povzročili drugi. »Ker če se pogovarjamo z mladimi, se zgodbe lahko delijo samo iz življenjskih spoznanj. Ne smemo jih deliti iz bolečine oziroma ko še nismo sprejeli odgovornosti. Drugače ljudje naredijo zid pred temi sporočili. Vsem našim ambasadorjem – zdaj jih je že več kot dvajset – pomagamo, da se čim bolj aktivno vrnejo v življenje. Med nami so športniki, kulturniki …«
 

Energija s terena

David se je s prometno varnostjo začel ukvarjati pred dobrimi desetimi leti, ko je, prepričan, da bo to bolj kot ne enkraten projekt, pomagal zbirati sredstva za društvo paraplegikov. Potem pa je ozaveščanje, zlasti mladih, postalo njegovo poslanstvo, ki ga napolnjuje z zadovoljstvom in mu vrača energijo. Izkušnje iz marketinga mu pridejo še kako prav pri vodenju Zavoda Vozim. »Naša ambicija je, da delamo družbeno odgovorne projekte, s katerimi spreminjamo vedenje. Začeli smo s prometno varnostjo, trenutno se ukvarjamo z zmanjšanjem različnih diskriminatornih oblik, gre za tako imenovani socialni marketing.«

Skupaj s kolegi, ki v zaledni pisarni skrbijo za koordinacijo, kampanje in delavnice, ter ambasadorji bodo letos pripravili več kot 220 delavnic. »Zaradi dela v pisarni včasih kar pozabim, kako je na terenu. Ko pa se spet pridružim kolegom na kakšni od delavnic, mi to da novo energijo. Vidim, da imamo vpliv, da imamo poslanstvo, da lahko naredimo življenje prijetnejše, bolj varno.«