Fantova preteklost me razjeda

Stara sem petindvajset let, v zvezi s fantom sem pol leta. Začelo se je precej hitro, oba sva se zaljubila, že takoj sem izvedela o njegovi preteklosti z nekdanjim dekletom, a se s tem nisem toliko obremenjevala. Zdaj pa se in to vedno bolj. Zadnje tri mesece me razjeda, da sta z bivšo živela pri njem, imela skupen denar, mačko, psa ... skratka, skupno življenje. Hitro, že po nekaj mesecih, se je preselila k njemu, živela sta v predstavah, da bo to neke vrste pravljica. A ni bila.

Trajalo je samo leto in pol. Zdaj mi pravi, da je bil zaljubljen le v njeno predstavo, ne pa vanjo, da je bila njegova želja po skupnem življenju in doživetju prave ljubezni večja od zavedanja, da to ni to, da z njo tega ne bo dobil. Trudil se je na vse mogoče načine, za moj okus celo veliko preveč. Veliko sta se kregala, preživljala čas vsak zase, on je bežal od nje in težav k prijateljem, kjer je bilo veliko alkohola, ubijanje časa z brezveznim početjem. Sama tega nikakor ne razumem, ne morem si predstavljati, da je vztrajal toliko časa v zvezi, ki ni peljala nikamor.

Vem, da je stvar preteklosti, čeprav od tega ni minilo niti leto dni, a me razjeda. Ne razumem in mislim, da nikoli ne bom. Vedno pogosteje se sprašujem, ali sem to sploh sposobna sprejeti. Sicer se imava krasno, vedno poudarja, da ni primerjave med mano in njo, da sem jaz tista prava zanj, da sem mu končno pokazala, kaj je ljubezen, da si hoče z mano ustvariti topel dom, preživeti življenje, osiveti z mano.

Zakaj je pri meni toliko slabe volje? Pokvarila sem nama že veliko dni. Zakaj se toliko obremenjujem z nečim, kar je bilo, zamujam pa sedanjost, krasna leta svojega življenja? Kaj je narobe z mano? Na trenutke se počutim, kot da o ničemer na svetu ne vem manj kot o sebi. Naj povem, da sem si že velikokrat vzela čas zase, o tem že toliko premišljevala, da skoraj nimam več kaj. Toliko, da sem mislila, da sem že pozabila, sprejela. A kaj, ko vedno znova pride dan, ko se misli vrnejo in se počutim tako »drugorazredno« in postanem žalostna. Tadeja



S fantom sta ravno v obdob­ju, ko se običajno končuje zaljubljenost. Namesto predstav in iluzij, ki sta jih imela drug o drugem, se začenjata bolj realno videti in doživljati. Zato fanta in vajin odnos doživljate precej drugače, na njem opažate stvari, ki vas motijo in skrbijo. Ko zaljubljenost ugaša, je odnos na prvi resni preizkušnji. Občutki vznesenosti in vzhičenosti pojemajo in jih je treba z nečim nadomestiti ali pa preprosto sprejeti nekaj praznine, ki ostaja. Po drugi strani sta zdaj že tako dolgo skupaj, da je smiselno, da gledata naprej in razmišljata o skupni prihodnosti. Gre za resno odločitev, eno pomembnejših v življenju. Zato so v tem obdobju zveze dvomi in stiske nekaj običajnega. Mogoče ste se tudi vi prav zdaj znašli v vrtincu podobnih stisk.

Dvomim, da imajo vaši strahovi kaj dosti opraviti s fantovo prejšnjo partnerko. Iz vašega vprašanja bi lahko povzel, da je fant res opravil s prejšnjo zvezo in se polno posvetil vam. Kolikor pač v tem trenutku zmore. Vsi se učimo, tudi vaš fant si je v prejšnji zvezi nabral novih izkušenj in zrelosti. Zdaj mu je bolj jasno, česa si želi in česa ne. Ker je z vami zadovoljen in načrtuje skup­no prihodnost, je očitno prepričan, da je v vas našel boljšo, zase bolj pravo žensko. Ker se imata tudi »sicer krasno«, pomeni, da se ujameta pri pomembnih vsebinah, ki jih zahteva dober odnos. Ker sta si privlačna in se imata večino časa lepo, si upam zapisati, da imata potrebne temelje za zadovoljujočo zvezo. Pa bo res taka? Tega ne more vedeti nihče. Imata vse potrebno, kaj pa vama bo uspelo iz tega narediti, je predvsem v vajinih rokah. Čeprav mogoče ni videti tako.



Vaši strahovi in dvomi zato bolj verjetno spadajo v »tukaj« in »zdaj« med vama s fantom, napajajo pa se iz precej bolj daljne preteklosti, iz zgodnjega obdobja vašega odraš­čanja. Ljudje ničesar ne počnemo brez neke koristi, tudi če ta ni vidna na prvi pogled in se včasih zdi povsem brez smisla. V čem bi lahko bila korist vašega ukvarjanja s fantovo bližnjo zgodovino in samoobtoževanja? Krivda je zelo »koristna«, saj prav ničesar ne rešuje, odvrača pa pogled od bistvenih težav v odnosih. S tem, ko se ukvarjate s tujim odnosom, ki ga očitno sploh ni več, in hkrati dobro veste, da to nima nobenega smisla, obtičite v krivdi in sami sebe dojemate kot težavo.

Tako se vam ni treba ukvarjati z resničnimi težavami v vajinem odnosu s fantom, še bolj pa v vašem odnosu do sebe. Če bi se jih odkrito zavedeli, bi se bilo treba z njimi ukvarjati, kar pomeni najmanj to, da bi se morali odkrito pogovoriti s fantom. A če to storite, tvegate, da ga boste razočarali in da se še v njem sproži spirala strahov in dvomov, mogoče celo začne bežati iz odnosa. Morda vas je (nezavedno) strah, da se bo idealizirana podoba fanta povsem razsula, morda tako poskušate ohraniti še zadnje vzdihljaje zaljubljenosti? Zato je »varneje« kriviti sebe, se ukvarjati s sabo, fantu pa puščati proste roke in ne ogrožati njegovih načrtov.

Pravite, da se počutite »drugorazredno«. Da se ne cenite dovolj, je morda vaša osnovna težava. Ali kdaj razmišljate v smislu, če mu z njo ni uspelo, kako mu bo z mano, drugorazrednico? A z vami ni prav nič narobe, kot za zdaj kaže, tudi z vajinim odnosom ne. Dvomi v tem obdobju zveze so povsem pričakovani in samo pomenijo preizkuš­njo za vaju. Če bosta ostala skupaj, bo podobnih in še težjih nešteto. Zato se ne umikajte v »njuno zgodovino« in svojo krivdo, ampak se posvetite vajini in svoji sedanjosti. O svojih dvomih, o vsem, kar vas moti in česar si želite, se s fantom odkrito pogovorite. Če se bo želel umakniti, ga prijazno pokličite nazaj.

Sta na točki preloma, ko se bosta začela zelo hitro spoznavati taka, kot sta. Če bosta želela ohraniti zadovoljujoč odnos, se bosta morala učiti sodelovanja in skup­nega premagovanja stisk, dvomov in razlik med vama. O prihodnosti vajine zveze ne bo odločala vaša ali njegova zgodovina, ampak predvsem sposobnost dovolj hitrega učenja in s tem prilagajanja na ved­no nove izzive.