Dobrodošli v sezoni prehladov

Prehlad povzroča več kot dvesto različnih virusov, ki so zelo trpežni, vendar jih človeški organizem navadno lahko premaga sam, brez posebnih zdravil.

Stara modrost celo pravi, da prehlad brez zdravil traja sedem dni, z zdravili pa en teden. Čeprav ne gre za resno zdravstveno stanje, je nenehno smrkanje, kihanje in kašljanje, ki ga spremljata slabo počutje in glavobol, izredno nadležno in vpliva na našo storilnost.

Najbolje je torej poskrbeti, da nas ta neprijetna reč sploh ne doleti, to pa je mogoče le z dvigom imunske odpornosti.
 

Poskrbimo zase in za družinske člane

V hladnejših dneh ne pozabite na dodatek vitaminov in mineralov, predvsem vitamina C. Največ ga dobimo s svežo, ustrezno skladiščeno in lokalno pridelano zelenjavo in sadjem. Večje potrebe po vitaminu C imajo predvsem kadilci, nosečnice in tisti, ki se zelo intenzivno ukvarjajo s športom.

Med sadje, ki je bogato z vitaminom C, sodijo ribez, kivi, jagode, limone in pomaranče, med zelenjavo pa se z najvišjo vsebnostjo vitamina C ponašajo peteršilj, paprika, brstični ohrovt, cvetača, špinača, zelje, česen, brokoli, paradižnik in korenje. Odrasli si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dodatki, pozimi je denimo priporočljivo dodajanje vitamina D, pri najmlajših pa je pametneje poskrbeti za raznovrstno prehrano, bogato s hranili.

Zelo pomemben del preventive je skrb za osebno higieno, torej red­no umivanje (in po potrebi razkuževanje) rok z milom in toplo vodo. Otroku v sezoni prehladov po prihodu iz vrtca ali šole preoblecimo zgornja oblačila, da preprečimo pohod virusov po našem domu. Virusi so namreč zelo odporni in na oblačilih (pa tudi drugje) brez težav preživijo več ur.

Znaki prehlada se pojavijo zelo hitro, 10 do 12 ur po okužbi, vrhunec pa dosežejo približno po 36 do 72 urah. Prehlad največkrat traja od pet do sedem dni, gripo pa bomo pozdravili v tednu dni. Pri obeh boleznih se lahko zaplete, če ju ne zdravimo oziroma če ju prehitro nehamo zdraviti.
 

Spanec je boljši kot žganec

Virusi lažje položijo v posteljo utrujen kot spočit organizem, zato je zelo pomembno, da poskrbimo za zadosten nočni počitek. Če je mogoče, se, kot bi rekle naše babice, odpravimo spat s kokošmi. Spalnica naj bo dobro prezračena in ne pretopla, idealna temperatura za spanje je do 22 stopinj.

V prostor počitka ne nosimo elektronskih naprav, uro pred spanjem pa ni priporočljivo gledati televizije. Raje si privoščite branje, ki vas bo nežno zazibalo v sen.

Tudi v krajših dneh ne pozabimo na rekreacijo, vendar z njo ne pretiravajmo. Dolg tek po ledenem zraku vam bo, sploh če tega ne počnete vsak dan, zelo verjetno naredil več škode kot koristi. Dejavnosti na prostem raje zamenjajte z vadbo v notranjosti, vendar ne pozabite, da so tudi razne telovadnice in fitnes centri odličen poligon za viruse.


 

Čas za čaj

Poleti nas na pitje zadostne količine tekočine opominja pasja vročina, jeseni in pozimi pa na to včasih kar pozabimo. V pestri ponudbi čajev se najde nekaj za vsak okus, posebno priporočljivi pa so kamilični, bezgov, lipov, ingverjev in šipkov. Trenutki, ki si jih vzamemo zase ob pitju iz svoje najljubše skodelice, delujejo protistresno. Tudi stres slabi naš organizem in ga dela za lažjo tarčo virusov.

Znano je, da delujejo protivirusno tudi pripravki iz ameriškega slamnika. Ti vsebujejo učinkovine, ki podprejo imunski sistem pri okužbi s tipičnimi prehladnimi virusi in varujejo pred razvojem premočnih simptomov. Raje kot s sladkorjem si čaj sladkajmo z medom.

Med namreč velja za eno najbolj vsestranskih živil, saj koristi otrokom, starejšim, športnikom, bolnikom, nosečnicam … Vsebuje paleto hranilnih snovi in je odličen nadomestek za navadni sladkor. Poleg medu so pri dvigu odpornosti in takrat, ko že zbolimo, učinkoviti tudi drugi darovi čebel. Propolis je med drugim učinkovit pri vnetem grlu, matični mleček krepi imunski sistem, blaži vnetja in bakterijske okužbe in pomaga pri težavah s spanjem, cvetni prah deluje protivnetno.
 

Včasih ne gre brez zdravnika

Približno 80 odstotkov okužb povzročajo virusi. Njihovo delovanje je zelo različno in povzročajo vse od nenevarnih gripoznih okužb do prave gripe (influence), ki je lahko usodna za ljudi z drugimi (kroničnimi) boleznimi, tiste z oslab­ljenim imunskim sistemom in starejše. Za starejšo populacijo in tiste, ki so vsak dan v stiku z veliko različnimi ljudmi, je priporočljivo cepljenje proti gripi.

Še do nedavnega so zdravniki antibiotike predpisovali pogosteje kot danes, saj lahko zdaj s preprosto preiskavo v svoji ordinaciji ugotovijo, ali ima oboleli virusno ali bakterijsko okužbo.

Odrasli vsako leto prebolimo dva do štiri prehlade in ni jih malo, ki se pridušajo, da se takrat počutijo huje, kakor kadar so resno bolni. Poleg nahoda in povišane telesne temperature prehlad običajno spremljajo bolečine v grlu, težave s požiranjem, zamašen nos, hripavost, kašelj in kihanje.

Pogosto se za nameček nad nas zgrneta glavobol in splošna utrujenost, včasih nam otečejo tudi bezgavke. Pri najmlajših, pa tudi pri starejših in kroničnih bolnikih se lahko pojavijo dodatni zapleti z vnetji obnosnih votlin in sred­njega ušesa, najbolj nevarna pa sta vnetje spodnjih dihalnih poti in pljučnica. Takrat je potrebna zdravniška pomoč.
 

Lajšanje simptomov

Poleg čajev, na katere so prisegale že naše babice, in nasploh pitja dovolj tekočine pri kašlju in zamašenem nosu zelo pomagajo parne kopeli, ki jih inhaliramo. V lekarni lahko kupimo inhalatorje, kar je v jesenskem času smiselna naložba, ki bo koristila vsej družini. Na voljo so tudi številna zdravila brez recepta, ki nam med prehladom močno olajšajo življenje.



Učinkovite so pastile najrazličnejših okusov in jakosti delovanja, pršila za nos in grlo. Kadar nas muči kašelj, bodo dobrodošle tablete, ki jih je mogoče raztopiti v vodi, lahko si pomagamo tudi s sirupom, ki bo olajšal izkašljevanje. Telesne temperature do 38,5 stopinje Celzija ne znižujemo, saj organizmu pomaga v boju z virusi.

Blagodejno deluje tudi topla kopel, ki ji mora slediti odhod v toplo posteljo, da stanja ne poslabšamo.
Ne bodimo preveč pogumni in bolni ne hodimo v službo in šolo. Še tako zahteven šef vam ne bo prav nič hvaležen, če bo zaradi vas kmalu ostala doma polovica kolektiva.

Navaden prehlad traja običajno teden dni, blažja oblika mine v nekaj dnevih. Prehlad jem­ljite kot znak, s katerim vam vaše telo sporoča, da je porušeno ravnovesje in imunski sistem izčrpan. Najboljše, kar lahko naredite zase, je torej počitek. Izkoristite proste dopoldneve za maratonski ogled najljubše serije, prebiranje kriminalk ali preprosto (in najpametneje) za spanec.
 

Alternativne metode

Med boleznijo se izogibajte uživanju predelane hrane slabe kakovosti, kruha, sladkarij in mlečnih izdelkov, ker je znano, da zasluzijo, torej povečajo izločanje sluzi in poslabšajo simptome prehlada. Raje izberite hrano ekološke pridelave.
Nekateri prisegajo na izvajanje lahkih vaj na svežem zraku, npr. jogijskih. Že iz samostanskih časov je znana kura s potenjem, ki pomaga telesu, da se izločijo škodljive snovi. Še pred tem pa so poznali delovanje svežega ingverja, ki ogreje telo in tako krepi imunski sistem.

Spet drugi stavijo na homeopatske pripravke, ki spodbujajo naravno sposobnost organizma, da ozdravi prehlad.
Prehlad načeloma ne zahteva obiska pri zdravniku, razen če telesna temperatura ne pade po petih dneh (ali celo raste). Vsekakor pa se konca bolezni ne da pospešiti, zato je najbolje, da se z njo sprijaz­nite in jo vzamete kot priložnost, da nekaj časa preživite s seboj in svojimi mislimi.