Če hočemo živeti, si je preprosto treba vzeti čas

 

V soboto, 1. septembra, je množica oranževcev preplavila Tartinijev trg v Piranu, eni od 68 občin, ki sodelujejo v projektu Šola zdravja. Idejni vodja in ustanovitelj gibanja, ki danes v 160 skupinah združuje več tisoč članov, je ruski nevrolog in manualni terapevt Nikolay Grishin. Z njim smo se pogovarjali o poznavanju telesa in samozdravljenju, zdravilnih učinkih telesne dejavnosti in njegovem terapevtskem delu. Kakor pravi, ni bolezni, ki se je ne bi lotil, saj je njegovo poslanstvo pomoč ljudem v stiski in bolezni.
 

Zakaj ste se odločili, da boste ljudem omogočili skupinske vadbe Šola zdravja?

Bojim se, da ljudem tisto, kar ponuja uradno zdravstvo, velikokrat ne pomaga. Ker sem zdravnik, morda lažje opazim pluse in minuse uradnega in alternativnega pristopa. Ko sem delal v zdravstvenem domu, sem morda preveč upal, da zdravila, ki jih priporočamo, pomagajo vsakomur, pri vsaki težavi, tako kot to piše v navodilih. Vendar ni res. Vsa ta zdravila po eni plati pomagajo, vendar le ciljno, odstranijo simptom. Naše telo pa je zgrajeno celovito, iz različnih »pokrajin«, ki so zelo oddaljene od »središča«. S tem mislim na roke, noge, glavo, medenico. Zelo pogosto ne upoštevamo vpliva enega dela na drugega in ne zdravimo tako, kot bi želelo telo.

Vadbeni sistem je realna pomoč, da od »periferije« pomagamo centru, od malega velikemu, torej od malega simptoma pomagamo do boljšega življenja celotnega telesa. Vedno poudarjam, da je gibanje življenje, negibanje smrt. Pred leti – ta vizija je prišla leta 2006 – sem vadbo tudi po televiziji ponudil vsem, ki le sedijo, stokajo, ležijo in upajo, da bo kar boljše. Vendar je upanje premalo, treba je nekaj narediti, ne jutri in pojutrišnjem, ampak danes.

Jutranja telovadba po vašem modelu je torej preventiva in kurativa?

Tako je. Preprečuje nastajanje bodočih težav in zdravi že nastale. Vse moje knjige so namenjene temu, da vzpostavimo red in disciplino v telesnih funkcijah, pomembno je, da uredimo »kanalizacijo«, počistimo in omogočimo, da se snovi v telesu pretakajo in ne zastajajo. Zato sem se pred leti odločil, da predlagam nekaj drugačnega. Vadbenih sistemov je veliko, vendar dosežejo zgolj mlade, medtem ko ljudje v 30., 40. letih in starejši redko kaj privoščijo svojemu telesu. Izgovor je, da nimamo časa, vendar – če nimamo časa, smo svoj dragoceni življenjski čas podarili podjetniku, državi, ne pa svoji lastni »državi«.

Obračanje vase je eno poglavitnih dejanj, ki sem jih pričakoval, ko sem ponudil te vadbe. Naredi nekaj zase in videl boš, da se splača. Rezultat bo v tvojem zdravju in počutju in v poslanstvu. Vsak človek, bodisi da je zdravnik, novinar, športnik, ima svojo nalogo. Izpolnil jo bo le, če bo dobrega počutja in krepkega zdravja. Zdravje daje navdih in optimizem, željo, da s svojim početjem pomagamo drugim okoli sebe. Zato zaradi pomanjkanja zdravja vsakdo ne bo do konca izpolnil svojega poslanstva na svetu. Pogosto tudi zdravnik, ki pomaga le drugim, ne pa svojemu telesu, na koncu izgori, zboli prej kot pacient. Ko sem pomislil na neko obliko skupinske vadbe, sem verjel, da brez organizacije nikoli ne bomo imeli teh dogodkov.

Na začetku, ko sem sodeloval tudi še z Ljudsko univerzo v Celju, smo želeli iti v širino. Napisali smo projekt, v upanju, da bomo Šolo zdravja pripeljali tudi v javni in zasebni sektor, v vrtce, šole, univerze, vojsko, pa zasebna podjetja … do vseh, ki so že organizirani v skupine. V podjetjih bi moralo varstvo pri delu skrbeti za zdravje zaposlenih, vendar so to zdaj le določeni predpisi, v kakšnih razmerah naj delavec dela, ne omogočajo pa mu skrbeti zase, ne namenijo mu niti minute za sodelovanje z lastnim telesom. Takrat nas je presenetilo, da na celjski občini za človeški vir ni bilo namenjenega niti enega evrčka, vse je šlo za infrastrukturo.

Odločili smo se, da bomo štartali s travnika, se organizirali od spodaj. Posejali smo res dobra semena in vidi se, kaj je vzklilo. Za prihajajoči dogodek v Piranu je rezerviranih že 30 avtobusov, torej pričakujem na Tartinijevem trgu kakšnih 1500 ljudi.

Kdo vodi te vaše skupine?

Vaditelji, ki so prostovoljci. Zdaj je društvo Šola zdravja humanitarne narave, saj spoštujemo človeka, naravo. Ni nam sicer vseeno, kdo se nam pridruži, vendar smo odprti za vsakogar, za otroke, odrasle in upokojence. Trenutno se zdi, da se vadb udeležujejo le slednji, vendar skoraj vsaka skupina prireja tudi dogodke v šolah, vrtcih in na vsakem takem srečanju imamo pred seboj malčke, ki telovadijo skupaj z nami. Naš namen je razširiti to telovadbo tudi med mlajše.


 

Torej gre za jutranjo telovadbo?

Seveda, priporočeno je med pol osmo in osmo uro, morda se je nekaj skupin zaradi vremena odločilo za polurni zamik. Kdor se zgodaj zbuja, bo več dobil, to je zakon. Biološki ritem človeku narekuje, da mora zjutraj vstati in se nekam premakniti. Njegovi otečeni deli potrebujejo takojšnjo aktivnost. Nikomur nočem reči, da je debeluh, raje govorim o oteklini. (smeh) Denimo trebuh, boki, celulitis, nelep obraz, izstopajoča brada, viseče prsi, zatečene noge, stopala, vse to so otekline. Po telesu se morajo snovi pretakati, in če je kje zastoj, nastanejo otekline.

Našo vadbo vodijo izučeni vaditelji skupin. Učili smo se skupaj, tako da sem jim v nekaj urah pokazal vaje, razložil njihovo izvajanje in namen, podaril sem jim priročnik in diplomo. Približno 400 vaditeljev smo že usposobili in ti organizirajo vadbo v svojem kraju. V vsaki skupini je več vaditeljev, ki se izmenjujejo, da skupina ne bi propadla. Spoznal sem, da smo tukaj zelo pogosto zahrbtni, zavistni, imamo preveč ega. Večkrat se je zgodilo, da je vaditelj postal egocentrična figura, ki želi dopolniti obstoječi sistem vaj s svojimi. Zato na predavanjih in seminarjih večkrat poudarjam vlogo vaditelja. Ta je, da vaje kaže, ne pa ukazuje. Takšnih, ki komandirajo, je pri nas preveč. Vsakdo, ki je zgoraj, želi pritisniti na spodnje. Pri nas pa smo vsi na isti ravni, enako misleči, v našem krogu prijateljstva nimamo revežev in bogatašev, poslovnežev … Pred leti sem že sestavil kodeks Šole zdravja, ki kaže, katere stvari so sprejemljive in katere ne. Glavno je druženje in razgibavanje.

Pogosto govorite o samozdravljenju. Je tudi vadba namenjena temu?

Beseda samozdravljenje zame pomeni poznavanje zakonitosti delovanja telesa, tega pa ljudi žal nihče ne uči. Redna vadba pripelje telo v drug svet počutja, zdravja. Na ta način, upam, da človek postane bolj zdrav. To so neštetokrat dokazali naši člani, saj so vsi veseli. Naše skupine rastejo kot gobe po dežju. Vaditeljem smo omogočili, da gredo še v druge vasi, oblikujejo nove skupine in postanejo nekakšni vodje na razdaljo. To se zelo obnese.

Žal izobraževanja za samopomoč ni nikjer v svetu. Vsaka ustanova izkorišča nevednost in nepismenost, bodisi jim dajejo zdravila, hrano, napotke … Ljudje vse to z lahkoto pojedo, vendar so pogosto zavedeni, sami pa si ne upajo s svojim telesom narediti nič. Izobraževanje o metodah samopomoči je ena mojih glavnih vizij. Sanjam, da bi vsaka naša skupina imela sobo zdravja, kjer bi lahko telovadci pomagali drug drugemu, spoznavali nove metode samopomoči in nove pristope za samoozdravitev. Do zdaj sem v slovenskem jeziku napisal osem knjig, v katerih sem predstavil nove pristope zdravljenja, in izdal osem filmov, na katerih je 13 ur učnega videogradiva. Vsebuje teorijo in prakso, kaj bi moral o svojem telesu vedeti vsak posameznik. To gradivo bi bilo mogoče uporabiti tudi v šolah …

Pa ste že poskusili?

Želim si, da bi svoje znanje lahko širil naprej, vendar brez učencev ne bo šlo. Šola bi bila namenjena spoznavanju teh pravil, vendar zanjo nisem dobil podpore. Govorim o zakonitostih delovanja telesa, o čemer se nikjer ne moremo naučiti: povezava glave s stopali, denimo, določene mišične vlake, »nadstropja«, komunikacije, arterije, vene …

Lani sem pripravil dokumentacijo za svojo šolo pod blagovno znamko Beseda zdravja 1000 gibov. Na agencijo ARRS smo prijavili program in se oglasili tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa so nam takoj razložili, da uradna medicina sicer spoštuje alternativno, vendar sta še vedno na različnih bregovih. Postavilo se je tudi vprašanje, kdo bi odgovarjal, če bi nekdo, ki bi pri meni dobil diplomo, naredil napako. Resda sem nameraval podeljevati tudi diplome za terapevte, vendar bi bilo znanje, ki bi ga pridobili, namenjeno predvsem samozdravljenju. Tako da se je vse skupaj ustavilo. Bojim se, da v Sloveniji tega programa ne bom mogel izvesti.

Ravnokar sem se vrnil iz Moskve, kjer s kolegom izdelujeva učno gradivo v ruskem jeziku. Poglavja bodo obravnavala imunski sistem, presnovo, statiko telesa in podobno … zdravljenje različnih bolezni z vidika poznavanja teh zakonitosti celovitosti telesa. Marsikatero stvar lahko človek sam pozdravi, če je pismen in če to želi. Če ne želi, mu preostaneta bolnišnica in operacija, kjer bodo rezali, del za delom.

V Piranu bo danes, prvo septembrsko soboto, že 10. srečanje skupin Šole zdravja. Jutranjo telovadbo oranževcev, ki bodo preplavili Tartinijev trg, vodi dr. Nikolay Grishin, sledila bodo testiranja in pester program. Več: www.solazdravja.com FOTO: Ubald

Zakaj ste se pravzaprav odločili, da iz Rusije pridete v Slovenijo?

Sem so me povabili. Sprva sem bil dve leti zaposlen kot manualni terapevt v nekaj podjetjih, potem sem šel na svoje. Sem tudi nevrolog, tukaj pa sem postal pisatelj, učitelj, idejni vodja gibanja Šola zdravja. Mislim, da je moje poslanstvo pomoč ljudem v stiski in bolezni.

Vedeti morate, da se le desetina tega, kar se v nas dogaja, vidi navzven, vse drugo je skrito v telesu. V telo pa hoče le malokdo pogledati. Glavno sporočilo mojega učnega gradiva je: spoznaj globino telesa. Sedem let pišem tudi pravljico za otroke, ki ima zdaj že 31 poglavij. Resda je v ruščini, vendar želim tako malega bralca pripeljati do spoznanj o zakonitostih narave in ga usmeriti v globino telesa, da bo že na začetku vedel, kako hrana pride od ust do prsta na nogi, kakšne ovire so znotraj telesa, kakšna tovarna so jetra in ledvice … To delo je zame zelo zahtevno, saj sem ves čas zaposlen s pacienti. Naročene jih imam za tri mesece vnaprej.

Katere terapevtske metode uporabljate pri delu z bolniki?

Včasih se pohecam, da je to že mešana solata. Imam kilometre izkušenj, in ko mi bolnik pokaže bolečo točko, že podzavestno vem, kako jo lahko sprostim. Vendar nikoli ne grem naravnost nanjo, ampak naokoli, sledim določenim pravilom igre, upoštevam statiko, obliko telesa. Morda se zdi, da se z bolnikom na začetku terapije premalo pogovarjam, pomembneje se mi zdi spoznati, kaj se dogaja v telesu, zato čim prej naredim diagnostiko statike telesa, otipavam posamezne dele, izvajam teste in hitro začnem postopek zdravljenja. Brez rok in trdega podrobnega dela pri meni ne gre. Že ena sama ura dela na telesu lahko sprosti marsikatero težavo. Moj pristop je zgrajen na uradnih principih manualne, visceralne in kraniosakralne terapije, limfne drenaže, torej na mehki manualni tehniki. Poskušam poslušati, kaj se dogaja v telesu, in po mojem delu mora biti rezultat, tkivo mi mora odgovoriti. Dokler se to ne zgodi, ne preidem na drugi postopek.

Nočem kritizirati maserjev tukaj, vendar sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se z masažo ne ukvarjajo le zdravstveni delavci, ampak tudi ljudje, ki so bili nekoč računovodje, frizerji, ki so se nenadoma odločili, da bodo dopolnili svojo ponudbo in po nekajdnevnem tečaju postanejo terapevti. Veliko ljudi potem pride k meni z besedami »bil sem povsod, pa ni nič boljše«. Najprej je treba izobraziti terapevte, vendar je treba za to imeti finančno in organizacijsko podporo in podporo javnosti.

Če se ne motim, sodelujete tudi z Akademijo za manualno terapijo.

Želel sem, vendar preprosto nimam časa za vse, saj ne bi rad opustil zdravljenja ljudi. Morda bom nekoč zmanjšal čas za terapije. S kolegi pripravljam seminarje, z upanjem, da bodo na njih ljudje pridobili znanje in sporočila, pa tudi prakso, treninge, da bodo to znanje lažje uporabljali. Seminarji bi bili namenjeni skupinam bolnikov in teh je, verjemite, res veliko. Denimo bolniki z bronhialno astmo, ki upajo, da je mogoče vse rešiti z vdihom nekega razpršila. Pljuča morajo imeti prostor za svoje početje, in to je prsni koš, zloženka iz reber, prsnice in lopatic. Ko ta zloženka ne deluje dobro, se pljuča zaradi ozkega prsnega koša niso zmožna odpirati. Če bomo to sprostili, bo bronhialna astma izgubila svojo moč.

Ljudje prihajajo z vsemi mogočimi težavami. Nekateri s psihičnimi, po vaše, zame pa je to »zaprta glava«. Vse je v škatlici, ki je postala zakrčena. Glava sama po sebi ima drobne luknjice, oči, nos in usta. Čudno je, da imamo za vsako odprtino drugega zdravnika. V globino bo zdravil nevrolog ali psihiater. To je absurd. Vsak zdravnik zdravi na svoj način svoj organ, namesto da bi dali svobodo lobanji, ki je zloženka številnih premičnih kosti. Če boste na glavo pogledali kot na rubikovo kocko, boste videli, da je gibljiva. Včasih so naši možgani kot v zaporu in s premikanjem kosti lahko pospešimo odtok in dotok tekočin. Optimizacija kraniosakralnega ritma je eden glavnih elementov moje terapije: globinske težave skušam razvozlati s pomočjo zunanjih ročnih metod.

Podobno je s hrbtenico: tilnična kost je povezana s križnico prej hrbteničnih vretenc. Na zagozdnici sredi lobanje pa visijo notranji organi, ki so ves čas v gibanju s hrbtenico. Problem nastane, ko nastane fiksacija, bodisi na ravni medenice ali diafragme. Težave spodaj porodijo težave zgodaj in obratno. Zato je za pravo postavitev udov in delov telesa, izboljšanje zdravja nujna manualna terapija. S svojo spretnostjo imam vaše telo za sogovornika. Seveda se boste tudi vi, če boste spoznali zakonitosti svojega telesa, pogovarjali z njim in ne boste potrebovali pomočnikov. Ti drugi vam, žal, pogosto pomagajo le lokalno, brez upoštevanja zakonitosti, da je vse telo povezano, kot stavba s številnimi nadstropji, stanovanji, ljudmi. Tudi mi imamo znotraj sebe dvigala, kanalizacijo, elektriko, različne povezave, ki se velikokrat zataknejo. Če pretok po arterijah, venah, živcih in limfah v telesu ni zagotovljen, nastanejo težave v naših »nadstropjih«. Pravim, da imamo v telesu zgoraj streho s podstrešjem, nižje motor in prezračevalno blazino, še nižje kuhinjo in spodaj klet z garažo. Če so komunikacije med njimi prekinjene, nastajajo zastoji. Ljudem pomagam to razreševati, vendar jih ne morem sprejeti več dni zapored, zato jih usmerjam, da si znajo pomagati sami. Takšnega pristopa in znanja ljudem ne daje nihče. V gradivu pa so tudi praktični napotki, denimo, kako olajšati lokalne bolečine, kako z vajami zmanjšati limfne zastoje in celulitne zaloge, kako spustiti možgančke iz zapora.
Ob tem, da premikam pacientove kosti in mu ponudim svoje tiskano gradivo, da si lahko pomaga sam doma, me vedno zanima, od kod prihaja. Ponavadi ga pošljem tudi v skupino Šole zdravja na bližnjem travniku. S tem je krog moje ponudbe nekako sklenjen.

Je kakšna bolezen, ki se je ne lotite?

Morda sem preveč pogumen, vendar se lotim zdravljenja vseh bolezni. Vsakdo lahko pride k meni, tudi če ima raka. Vsakemu takoj povem, da pri meni ni jamstva za ozdravitev, vendar lahko skupaj olajšamo skoraj vsako bolezen, zmanjšamo bolečino, izboljšamo počutje. Toda pacient mora poslušati odgovor svojega telesa, ne sme prehitevati, začeti mora počasi. Skoraj nikomur ne odrečem pomoči, saj sem prepričam, da lahko s svojimi metodami izboljšam počutje vseh delov telesa, tudi glave. Trebuh denimo je mogoče zmanjšati z ureditvijo presnove, z izboljšanjem prebave, s čimer dobi telo več energije. Hrana, ki jo je prej telo jemalo kot zastrupitev, bo postala regenerativna bomba. Telo moramo spoštovati kot stroj, ki se je zmožen regenerirati.
Skozi telo se pretaka 75 odstotkov tekočin, zastoj tega pretoka pa lahko povzroči kopičenje tekočin v določenih delih telesa, medtem ko v drugega ne morejo. Območja, kjer se nabirajo tekočine, so idealna za mikrobe, parazite, morda za raka, zato jih moramo spodbuditi k aktivnosti. Zaradi kopičenja tekočin nastaja tudi debelost in nekakšno zlepljanje notranjih organov, kar spet onemogoča pravočasno izločanje. Marsikdo ima zato težave z izločanjem blata, z mehurjem, ginekološke težave in podobno … Raka ni mogoče pozdraviti brez dela na celotnem sistemu.

Kako pa vi sami ohranjate svoje zdravje?

V otroštvu sem bil plavalec, zato sem navajen na šport. In zdaj vsak dan svojemu telesu zagotovim pestro ponudbo. Imam nizek tlak,in ko delam s pacienti, postanejo moje hladne dlani vedno vroče. Torej sam sebe rešujem z delom. Če je le mogoče, si privoščim vsak dan uro sprehoda. In seveda vadbeni sistem – po štirideset trebušnjakov, počepov, sklec. Redno skrbim za svoje telo in poskušam doseči boljši pretok. Telo mora biti pretočno tudi za energije, zato si moraš vzeti čas za bioenergetske vaje, ki pomagajo do zdravja.

Kakšno vlogo ima za zdravje prehrana?

Zagotovo je treba uživati manj sladkorja, testa in mlečnih izdelkov. Takšna hrana nam daje možnost, da nahranimo svoje zajedavce, medtem ko je telo ne potrebuje. Včasih se nam zdi, da smo lačni, v resnici pa moramo le nahraniti parazite, ki jih imamo v telesu. Če se bomo izognili takšni hrani, bodo tudi oni morda odšli. O tem se v Sloveniji premalo govori, vendar zajedavci požirajo naše telo. Če bi začeli izvajati diagnostiko blata, urina, tkiv, bi bili presenečeni, koliko takšnega odpada je v nas. Blatni kamni, zaloge … V črevesju je lahko tudi do deset kilogramov blatnih kamnov, zamaškov. Temu se lahko izognemo že, če si vzamemo čas, da hrano dobro prežvečimo. Če hočeš živeti, si je preprosto treba vzeti čas.