»Posvetujte se s farmacevtom, če hkrati jemljete več različnih zdravil. Po strokovnem konsenzu to pomeni pet ali več,« priporoča predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije mag. Damir Domjan. Lekarne ponujajo plač­ljivo strokovno storitev. Po novem pa je na voljo še druga možnost v okviru javnega zdravstva, ki je v javnosti še malo znana, ko osebni zdravnik bolnika z velikim številom zdravil z delovnim nalogom napoti k farmacevtu svetovalcu.

V Lekarniški zbornici Slovenije so po besedah predsednika Mirana Goluba že leta 2015 začeli razvijati posebno storitev pregled uporabe zdravil, s katero so hoteli pomagati predvsem bolnikom, ki hkrati jemljejo veliko zdravil, po pet in več: »Naš namen je bil pacientom zagotoviti individualno svetovanje o optimalni in racionalni uporabi njihovih zdravil, kar pripomore k boljšemu izidu zdravljenja in zmanjšanju količine odpadnih zdravil. Storitev v lekarni vseskozi opravljajo magistri farmacije s pridobljenimi kompetencami.« Farmacevti uporabljajo izraz polifarmakoterapija, ko govorijo o hkratnem zdravljenju z več različnimi zdravili. »Cilj farmakoterapijskega pregleda je optimizacija zdravljenja z zdravili in zmanjšanje neželenih učinkov,« pojasnjujejo v Goriških lekarnah. Takšne preglede od leta 2016 v javno zdravstvo postopno uvaja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Plačljivi in brezplačni nasveti

Po besedah Damirja Domjana, ki je zaposlen v Pomurskih lekarnah, je strokovni pregled uporabe zdravil posebej priporočljiv za vse bolnike, ki hkrati uporabljajo pet ali več zdravil sočasno v več odmerkih na dan – morda tudi sami že opažajo težave, ki jih pripisujejo zdravilom. Za plačljiv pregled zdravil v lekarni se dogovorijo sami: »Storitev poteka kot individualen pogovor z lekarniškim farmacevtom, ki stranki pomaga, da bolje spozna svoja zdravila, učinkovine v njih in jih potem pravilno uporablja. Pojasni tudi, kako na delovanje zdravil vplivajo prehrana, navade in življenjski slog. Ob koncu pogovora, ki traja od 20 do 30 minut, in po skrbnem pregledu predpisanih zdravil farmacevt pripravi seznam v obliki osebne kartice zdravil, ki jo stranka dobi na papirju. Priporočljivo jo je nesti s seboj na zdravniške preglede in zdravljenje v bolnišnico. Preglednica zdravil je lahko koristen pripomoček tudi za svojce, ki sodelujejo pri zdravljenju.«



Damir Domjan poudarja, da je v povezavi z zdravili pomembno vedeti, kako jih je treba shranjevati in katera hrana ne zmanjšuje njihovega učinka: »Iz pogovorov na primer izvemo, da bolniki napačno razvrščajo odmerke zdravil čez dan, ne upoštevajo vpliva hrane in delajo druge napake pri uporabi.« Cene storitve se po lekarnah nekoliko razlikujejo, povprečno pa za celovit pregled zdravil računajo 27 evrov. »Farmacevti si želimo, da nam te storitve, v katero vložimo veliko strokovnega znanja, ne bi bilo treba zaračunati bolniku, ampak bi nam stroške pokrila zdravstvena zavarovalnica, saj lahko s svojim znanjem bistveno prispevamo k varnejši, učinkovitejši in tako tudi bolj ekonomični uporabi zdravil,« pravi sogovornik, a za zdaj jim tega ni uspelo doseči.



Pregled zdravil in nasvet farmacevta svetovalca, h kateremu bolnika napoti osebni zdravnik, pa je zanj brezplačen, ker je to nova storitev, ki jo iz javnih sredstev zagotavlja zavod za zdravstveno zavarovanje – zanjo je na letni ravni predvidel okoli 730.000 evrov, ko jo bodo polno izvajali v vseh območnih enotah. O novi storitvi za bolnike, ki hkrati jemljejo več zdravil, so na zavodu za zdravstveno zavarovanje v sodelovanju s sekcijo kliničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu julija izdali zloženko Kdo je farmacevt svetovalec, s katero jih želijo predstaviti uporabnikom. Po pojasnilih ZZZS je farmacevt svetovalec zdravstveni delavec in specialist za zdravljenje z zdravili, ki se je za svoje delo izobrazil v času specializacije in je vključen v stalno izobraževanje: »Kadar prejemate več zdravil daljše obdobje, jih je treba občasno preveriti. Farmacevt svetovalec bo presodil, ali obstaja kakšno pomembno medsebojno delovanje zdravil in morda predlagal osebnemu zdravniku spremembe v terapiji. Farmacevt lahko pregleda vaša zdravila in se z vami pogovori, kako delujejo. Lahko tudi izmeri vaš krvni tlak in vašemu zdravniku svetuje določene preiskave, ki so povezane z zdravili.«

Za kronične bolnike – recimo z astmo, sladkorno boleznijo, artritisom in visokim krvnim tlakom –, ki se zdravijo še zaradi več drugih bolezni, je občasni pregled zdravil že kar nujen. Splošni oziroma družinski zdravnik jih zdaj lahko napoti na farmakoterapijski pregled v ambulanto farmacevta svetovalca: »Tudi če niste zadovoljni z vašim zdravljenjem, ker menite, da se zaradi zdravil počutite slabše ali vam povzročajo kakršnekoli težave, bo svetovalec lahko predlagal vašemu osebnemu zdravniku spremembe odmerka ali zdravila. Na koncu pa bo odločil vaš osebni zdravnik.« Farmacevtski svetovalec se z bolnikom pogovori, kako dejansko jemlje zdravila, ima pa tudi dostop do njegove zdravstvene dokumentacije.

Zdravilo je treba razumeti

Na zavodu za zdravstveno zavarovanje poudarjajo, da zakonodaja ne omejuje števila predpisanih zdravil, ampak je to predvsem strokovno vprašanje, o katerem odločajo zdravniki, ti pa se zdaj lahko oprejo tudi na mnenje farmacevta svetovalca. Zdravljenje in predpisana zdravila so odvisni od različnih okoliščin, tako da ni mogoče kar povprek ocenjevati, da jih nekdo dobiva preveč, samo zato, ker dobiva pet ali deset različnih receptov, upoštevati pa je treba, kaj to pomeni za bolnika, in iskati kombinacije, ki so zanj najboljše. »Pregled zdravil, njihovih učinkovin, zahteva veliko strokovnega znanja in časa. Poleg tega je treba razumeti delovanje zdravil – tako farmadinamiko, ki proučuje, kako zdravilo vpliva na telo, kot farmakinetiko, ki pojasni, kako telo vpliva na zdravilo,« pravi Damir Domjan. Vprašanje je, ali ima družinski zdravnik v ambulanti dovolj časa, da pri vsakem zdravilu podrobno prouči, kako deluje in kako bo učinkovalo pri bolniku, ki jemlje že več drugih: »Farmacevti redno sodelujemo z zdravniki. Hvaležni so, če jim predlagamo, da bi bolniku, ki je k nam prišel z njihovim receptom, raje predpisali neko drugo učinkovino, ker že jemlje tudi zdravilo, ki bo morda v nasprotju z novim.« Znano je, dodaja sogovornik, da se z večjim številom predpisanih zdravil povečuje tudi število izraženih klinično pomembnih interakcij med njimi: »Ugotovitve kažejo, da se število bolnikov, pri katerih se izrazijo klinično pomembne interakcije med zdravili, pomembno poveča med tistimi, ki uživajo pet ali več zdravil.«

Največ receptov so dobili prebivalci pomurske regije, za četrtino nad državnim povprečjem.

 

Po podatkih zavoda za zdrav­stveno zavarovanje polifarmakoterapija v Sloveniji narašča, tako da se je leta 2016 s petimi ali več učinkovinami zdravilo 204.564 oseb, kar je bilo 14.417 ali 7,6 odstotka bolnikov več kot leta 2012: »Vsak izbrani splošni oziroma družinski zdravnik ima tako v povprečju 128 bolnikov, ki jemljejo pet ali več zdravilnih učinkovin.« Po presoji ZZZS predstavlja takšno zdravljenje veliko tveganje za zaplete v zvezi z zdravili, zato napovedujejo: »Obvladovanje polifarmakoterapije, sočasnega jemanja pet ali več zdravilnih učinkovin, postaja ena naših prednostnih nalog.« Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da pogostost predpisovanja zdravil narašča s starostjo: »Opazen porast se kaže po 60. letu, največje pa je predpisovanje pri starejših od 85 let.« Ravno starejši bolniki se velikokrat zdravijo s petimi in več zdravili in pri teh naj bi farmacevti svetovalci preverjali tudi, ali so morda v terapiji takšna, ki so uvrščena na seznam potencialno neprimernih za starostnike.

Za odgovorno predpisovanje in rabo

Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje so farmacevtsko svetovanje v osnovnem zdravstvu že uvedli v 32 zdravstvenih domovih, kjer deluje ambulanta farmacevta svetovalca. V Zdravstvenem domu Sevnica, na primer, kjer imajo farmacevtsko svetovanje od julija, je specialistka lekarniške farmacije dosegljiva ob torkih med osmo zjutraj in pol tretjo popoldne, v zdravstvenem domu Slovenske Konjice je ambulanta odprta ob torkih med pol osmo zjutraj in tretjo popoldne, v zdravstvenem domu v Vipavi dela farmacevtka svetovalka ob četrtkih, v Novi Gorici ob torkih, sredah in petkih ... Bolniki lahko tudi sami predlagajo svojemu osebnemu zdravniku, da bi se posvetovali s farmacevtom.

Pri ambulantah za svetovanje o zdravilih seveda ne gre le za zdravje bolnikov, ampak tudi ekonomiko porabe zdravil, kar poudarjajo tudi v ZZZS. »Spremljanje porabe zdravil je eno od pomembnih področij javnega zdravja ter prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer zbirajo statistiko o porabi zdravil, ambulantno predpisanih na zelene in bele recepte. Njihovi analitiki poročajo, da je bilo lani v Sloveniji izdanih 17,9 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila, kar je bilo odstotek več kot leto prej, njihova vrednost pa je dosegla 484 milijonov evrov, kar je bilo štiri odstotke več. Na inštitutu pojasnjujejo, da je število izdanih receptov odvisno od stopnje obolevnosti prebivalcev v posamezni regiji. Nanjo vpliva več dejavnikov: socialno stanje, delež starostnikov v regiji, stopnja brezposelnosti, različna zdravstvena obravnava, oskrba z zdravili ... Največ receptov so dobili prebivalci pomurske regije – 10.714 receptov na 1000 prebivalcev, za skoraj četrtino nad državnim povpreč­jem, ki je bilo 8673 receptov. Farmacevte svetovalce so prvi začeli poskusno uvajati prav na območju Murske Sobote.

Največ zdravil za srce in ožilje

Lani je vsak prebivalec Slovenije prejel povprečno 8,67 recepta za zdravila v skupni vrednosti 234 evrov, kar je bilo 8 evrov več kot leta 2016 – povprečno 27 evrov na recept. Na zelene in bele recepte je bilo predpisanih 3199 različnih zdravil (za štiri odstotke več kot leto prej) z 888 različnimi učinkovinami (za dva odstotka več). Največ zdravil je bilo predpisanih za bolezni srca in ožilja. Na zeleni recept je bilo najpogosteje predpisano zdravilo aspirin protect, na drugem mestu je bil lekadol. Najpogosteje predpisani antibiotik je bil tudi lani amoksiklav. Najpogosteje predpisana učinkovina je bil analgetik paracetamol. Bele recepte pacienti najpogosteje dobijo za bolezni kože in podkožnega tkiva. Zobozdravniki so lani napisali 23 tisoč receptov, od tega skoraj 21 tisoč za protiglivično učinkovino mikonazol.