Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Nedelo

Nova stara domovina Judov

Ob obletnici razglasitve neodvisnosti se najrazvitejša država Bližnjega vzhoda srečuje s podobnimi dilemami kot ob nastanku.
Edini ostanek drugega templja v Jeruzalemu je Zid objokovanja, najsvetejši kraj judovske vere. FOTO: Jim Hollander/Reuters
Edini ostanek drugega templja v Jeruzalemu je Zid objokovanja, najsvetejši kraj judovske vere. FOTO: Jim Hollander/Reuters
27. 5. 2023 | 08:00
27. 5. 2023 | 21:01
20:01

V nadaljevanju preberite:

Tričetrt stoletja po ustanovitvi Izraela se še vedno postavlja nikoli rešeno vprašanje, ali je judovska država lahko demokracija oziroma ali je sionizem, na katerem temelji Izrael, ideološko združljiv s političnim pluralizmom. Judi pred drugo svetovno vojno svojih potencialov niso uresničevali v politiki, ampak na drugih področjih. Ko je v poznem 19. stoletju nastal sodobni sionizem kot gibanje za ustanovitev judovske države, je že njegov duhovni oče, avstro-ogrski Jud, novinar Theodor Herzl, ki se je zavzemal za ustanovitev judovske države v Palestini, pisal špekulacije o bodoči ureditvi te države. Ena možnost je bila družba s pretežno verskim značajem in dominacijo Judov, druga politični pluralizem in sodelovanje med Judi in tam živečimi Arabci. Herzl je zagovarjal drugo možnost, vendar tega vprašanja v Izraelu do danes niso razrešili.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine