ZDA ne morejo brez vojaških spopadov

ZDA so nastale na osnovi odcepitve kolonij od Velike Britanije. Takoj se je pokazalo, da njihova moč sloni na vojaštvu in vojaški industriji. Prav Američani so prvi naredili puške po standardih. Vsak del puške je postal zamenljiv, vsi sestavni deli so morali izpolnjevati iste tehnične in tehnološke zahteve. Vojaška industrija je vzcvetela. Najprej je razvila uporabo orožja doma (Indijanci), potem v soseščini (jug sedanjih ZDA).

Do prve svetovne vojne je bila Velika Britanija nekakšen svetovni hegemon, vojaško in finančno. Ta vojna je preuredila tedanji evropski, pa tudi svetovni gospodarsko-politični svet. Prevladal je kapital na eni strani, na drugi pa ideološka državna struktura. Finančno močne ZDA, ki jim je zaradi vojaških naročil narasla industrijska moč, so s svojim dolarjem prevzele odločujočo moč na finančnih trgih. Velika Britanija pa si ni več opomogla zaradi čedalje manjšega dotoka bogastva iz številnih kolonij. Izčrpala pa jo je tudi vojna.

Po zlomu finančnih borz konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je sledil socialni kolaps in trajalo je skoraj pet let, da so države s finančnimi posegi spet zagnale proizvodnjo. Rooseveltov »new deal« je ZDA povlekel iz agonije in vplival tudi na svetovno gospodarstvo. Nemčija se je oprijela državnega nacizma, ki jo je pognal v vojaške avanture, SSSR pa je začela ekonomsko obnovo s petletkami in državno prisilo. Nacizem, fašizem, boljševizem so trčili v »svobodni svet«, ki se jim je uprl, najprej v sami vojni, potem pa še proti Sovjetski zvezi. Med vojno so ZDA vzcvetele, vojaška industrija je povečala zmogljivosti. Ko je Evropo razdelila železna zavesa, so ZDA obdržale svoj vojaški proizvodni potencial na visokih obratih.

Zaradi druge svetovne vojne in kasnejših svetovnih, zelo napetih kriz je ameriška vojaška industrija cvetela in dobila doma in v svetu položaj največjega orožarja. Okoli tisoč vojaških izpostav imajo ZDA po vsem svetu. Velik del njihovih vojaških zmogljivosti je ostal v Evropski uniji in Veliki Britaniji, tudi zaradi delitve Evrope z železno zaveso. ZDA so zaradi tega povečevale svoj vojaški arzenal. Vse to je vplivalo, da so ZDA zelo spremenile svoje gospodarstvo. Kmetijstvo se je še naprej tehnološko razvijalo, vendar so se prehranski viški postopoma zmanjševali. Spreminjala se je tudi preostala industrija. Cvetela je v najširšem pogledu orožarska industrija, ki je čedalje bolj vplivala na politični položaj ZDA v svetu, ne glede na to, ali so bili na oblasti demokrati ali republikanci. Vse od vstopa ZDA v drugo svetovno vojno je bila zaposlenost visoka, kar se je odražalo na stanovanjskem področju. Še sedaj rastejo velika predmestja z enodružinskimi hišami in družinskim avtom v ospredju, kar je svojevrsten vzorec za preostali svet.

Po razpadu Sovjetske zveze se glede ameriške politike ni kaj dosti spremenilo. ZDA so postale nekakšen svetovni orožnik, pri čemer so razvijale svoj vojaški arzenal in postale nekakšen branik demokracije v svetu (spet z orožjem): Koreja, Vietnam, kasneje še Afganistan, Irak, Sirija, celo srbska »Juga«.

Najnovejši vojaški spopadi ne bi izbruhnili ne v Palestini in ne v Ukrajini, če jih ne bi generirala ameriška politika, neposredno ali pa s pomočjo svojih tajnih služb. Vojaška naročila so ogromna, ZDA pa lepo živijo z zmerno rastjo BDP.

Na koncu: na vzhodu imamo nekakšne barbarske politike, na zahodu pa pohojeno demokracijo. Kakšna je razlika? Še naprej so žrtve ljudje, skupaj z otroki.