Vse je možno, da je le dobičkonosno?

V tehnološkem smislu gre svet neverjetno hitro naprej, v družbenih odnosih pa morda še hitreje – nazaj. Kot da bi tehnološki napredek omogočal in še pospeševal družbeno, socialno nazadovanje, v posmeh izbojevanih pravic in na papirju sicer še vedno veljavnih načel Združenih narodov.

Kako naj si sicer tolmačimo prodajo izvrstnega košarkaša Luke Dončića kalifornijskim Jezernikom brez njegove vednosti? Kot da bi lastniki njegovega dosedanjega kluba prodajali dirkalnega konja. Kako naj razumemo idejo (govorijo pa celo o načrtu) nekdanjega nepremičninarja, da naj bi razdejana palestinska Gaza postala bodoča ameriška turistična meka? Palestinci – kot nekoč ameriški Indijanci – pa naj bi bili izgnani, pregnani v nove izraelsko-ameriške rezervate pod njihovim nadzorom? Na enakih izhodiščih, na enakih imenovalcih očitno temelji tudi aktualna carinska in druga matematika seštevanja ulomkov, ki, kot vemo za zdaj, zadeva Panamski kanal, Mehiko, Kanado in Grenlandijo.

Človekoljubni in ostali svet se mora upreti takim zamislim. Slovenija, vseh političnih barv in barvic, se mora nedvoumno izjasniti, da je popolnoma nesprejemljiva taka prihodnost sveta, ki jo vodi le dobičkonosni pohlep posameznikov in njih tesnih družabnikov.