Vesoljni potop v Savinjski dolini

Kaj takega, kot se je dogajalo v Savinjski dolini, kjer živim, in drugje, se ne da opisati z besedami.

Od prvega pojava vode v okolici pa do skoraj dveh metrov vodostaja je minilo le dvajset minut, rešiti ni bilo možno ničesar, morda osebni avtomobil in kakšen dokument, nadaljnje reševanje česar koli je bilo življenjsko nevarno. Z mojo simpatično 84-letno sosedo Natašo, ki so jo rešili gasilci s čolnom, sva se znašla v osnovni šoli v Braslovčah, kjer nas je prenočevalo vsaj dvesto. Toda poleg dojenčkov in stoletnikov so bili v telovadnici tudi psički, mačke, morski prasički, kure, petelini in morda še kakšna koza. Nataša je pravilno ugotovila, da je to vesoljni potop in da smo na Noetovi barki, zaenkrat še zasidrani.

V telovadnici je bilo nenavadno vzdušje – nič jamranja, ne jokanja, pogosto le spodbudne besede, čeprav je nekaterim odneslo vse.

V rekordnem času se je organizirala občinska uprava Braslovče, tako da je vse delovalo, kot da bi se pripravljali vsaj mesec dni, pomoč ljudem je bila izredna. Seveda je treba posebno pohvaliti gasilce, civilno zaščito, vojsko ter prostovoljce, ki so pri sanaciji po poplavi delovali neverjetno dobro, učinkovito in prijazno.

Zdaj pa se vprašajmo, zakaj je prišlo do tako katastrofalnih poplav. Od zadnjih poplav v letu 1990 ni bilo narejeno nič – ni se poglabljalo strug vodotokov, niso se uredila poplavna območja, gradilo se je vsepovsod. Lesna industrija, ki je tu še posebno močna, skladišči tisoče kubikov lesa tik ob strugah rek, tako da jih poplavna voda pobere ter nasloni na mostove, ki jih seveda podre, poplavni val pa divja potem v dolino. Zdaj, ko vlade niso naredile ničesar, da takšne poplave preprečijo, razmišljajo, da bi na naseljenih območjih v Letušu organizirali odlivna območja in prisilili ljudi, da zapustijo domove, ki so jih skrbno gradili vse življenje. Tu moram poudariti, da gre predvsem za domove upokojenih in še zaposlenih velenjskih rudarjev, ki jim poleg tega grozi še zapiranje rudnika, zato vedite, da ne bomo tiho.

Vprašajmo se še, zakaj so Hrvati s šestmetrskimi nasipi lahko zavarovali Zagreb pred poplavami, Holandci pa, kot je znano, živijo pod morsko gladino ... Pri nas pa je vse prepuščeno anarhiji in politiki, ki dela predvsem zmedo.