Galerija
Stiska upokojenke, ki je ovdovela
Dokler je bil živ soprog, sva krpala, težko ob vsem, kar je bilo, toda sva.
Kar bi mi še pripadalo od 1. v mesecu do dne smrti moža, bom prejela v dveh mesecih ... Foto Tomi Lombar
Ne gre drugače. Moram povedati. Kratko zgodbo o slovenski upokojenki, ki je doživela smrt moža in ostala sama. Z vsem. Oziroma – brez vsega.
Vse pogrome, ki nama jih je pripravila ta domovina, sva opisala, sva jih pospravila v črne predale in jih plačala drago, tako kot nihče! Moj pokojni soprog tudi z zdravjem in na koncu z življenjem ... Zahvala gre sodstvu in gre izvržkom, ki jih na tem ozemlju ne manjka. Pustimo.
Upokojila sem se za časa druge Janševe vlade. (Zato se te, naslednje, bojim kot ognja!). Z najmanjšim količnikom, za oddelanih 40 let in s šesto stopnjo izobrazbe ... Z najmanj, kar je možno, začetnih 435 evrov ... Dokler je bil živ soprog, sva krpala, težko ob vsem, kar je bilo, toda sva.
Zdaj bom pristala na 605 evrih vdovske pokojnine. Vse, kar bi mi še pripadalo od 1. v mesecu do dne smrti moža, bom prejela v dveh mesecih ... Prvo popravljeno penzijo po odločbi, ki mora biti izdana v času, ki ga ima Zpiz na voljo, tudi to je dva meseca ... Zavarovalnino, ki sva jo vzajemno plačevala pri eni od zavarovalnic, za čas in stroške pogreba, bom dobila kdo ve kdaj, ker zahtevajo nove in nove papirje, iste, kot sem jih že davno oddala. Ob sklenitvi so nama obljubili izplačilo najpozneje v treh dneh! Z računi za pogreb ne čaka nihče.
Kako bom živela po vsem tem s 600 evri, nikogar ne briga. Otroci, ki ne morejo vsaj dvakrat na morje v enem letu, dobijo botre, čeprav so njihovi starši praviloma še mladi in imajo vse možnosti pred seboj ... Mi smo svoje hrbte upognili v nekih drugih časih, ne za računalniki, zgradili skromne domove zase in danes ti domovi kličejo po obnovi, vsaj po vzdrževanju. Nimam več besed. Ob vsem, kar se ta hip dogaja v Sloveniji, mi je žal za vsak oddelan dan v njeno korist!
Verjemite, ko na dandanašnji nimaš za kruh (da, imam otroke, ki poskrbijo, da nisem lačna, toda nimam jih za to!), ko vem, da je pot kamorkoli predraga zame, kljub temu da sva skupaj s pokojnim možem pridelala prek 70 let delovne dobe, jo oddelala in plačala vse ... Takrat se vsa ljubezen neha! Sadove pa žanjejo lopovi in tatovi.
Vse pogrome, ki nama jih je pripravila ta domovina, sva opisala, sva jih pospravila v črne predale in jih plačala drago, tako kot nihče! Moj pokojni soprog tudi z zdravjem in na koncu z življenjem ... Zahvala gre sodstvu in gre izvržkom, ki jih na tem ozemlju ne manjka. Pustimo.
Upokojila sem se za časa druge Janševe vlade. (Zato se te, naslednje, bojim kot ognja!). Z najmanjšim količnikom, za oddelanih 40 let in s šesto stopnjo izobrazbe ... Z najmanj, kar je možno, začetnih 435 evrov ... Dokler je bil živ soprog, sva krpala, težko ob vsem, kar je bilo, toda sva.
Zdaj bom pristala na 605 evrih vdovske pokojnine. Vse, kar bi mi še pripadalo od 1. v mesecu do dne smrti moža, bom prejela v dveh mesecih ... Prvo popravljeno penzijo po odločbi, ki mora biti izdana v času, ki ga ima Zpiz na voljo, tudi to je dva meseca ... Zavarovalnino, ki sva jo vzajemno plačevala pri eni od zavarovalnic, za čas in stroške pogreba, bom dobila kdo ve kdaj, ker zahtevajo nove in nove papirje, iste, kot sem jih že davno oddala. Ob sklenitvi so nama obljubili izplačilo najpozneje v treh dneh! Z računi za pogreb ne čaka nihče.
Kako bom živela po vsem tem s 600 evri, nikogar ne briga. Otroci, ki ne morejo vsaj dvakrat na morje v enem letu, dobijo botre, čeprav so njihovi starši praviloma še mladi in imajo vse možnosti pred seboj ... Mi smo svoje hrbte upognili v nekih drugih časih, ne za računalniki, zgradili skromne domove zase in danes ti domovi kličejo po obnovi, vsaj po vzdrževanju. Nimam več besed. Ob vsem, kar se ta hip dogaja v Sloveniji, mi je žal za vsak oddelan dan v njeno korist!
Verjemite, ko na dandanašnji nimaš za kruh (da, imam otroke, ki poskrbijo, da nisem lačna, toda nimam jih za to!), ko vem, da je pot kamorkoli predraga zame, kljub temu da sva skupaj s pokojnim možem pridelala prek 70 let delovne dobe, jo oddelala in plačala vse ... Takrat se vsa ljubezen neha! Sadove pa žanjejo lopovi in tatovi.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji