Starejši, stari, starostniki ... Kaj pa jamarji, nepozebniki, dolgoživci?

Nedolgo tega sem v časopisu zasledila pismo, v katerem podpisniki pozivajo k opustitvi žaljivega izrazja, kot so na primer starostniki, stari, starci, starčki, seniorji, oskrbovanci in podobni. Ti izrazi ne spadajo več v današnji čas, saj spodbujajo družbeno diskriminacijo starejših, ker imajo negativen prizvok in asociirajo na upadanje psihičnih in fizičnih zmožnosti, krhkost, slabotnost, nebogljenost, pozabljivost, zmedenost. Zagovorniki spodobnega staranja se zavzemajo za čim bolj nevtralne in vključujoče izraze oziroma za spoštljivejše nagovarjanje z uporabo izraza starejši, ki je bolj vključujoč, oziroma andragoškega izraza starejši odrasli, ki označuje osebe, starejše od 50 let.

Če pomislimo, spada med starejše osebe (poleg predlagateljev) tudi polovica sedanje vlade, polovica poslancev državnega zbora, smetana kulturno-umetniških poklicev, večina direktorjev in lastnikov podjetij, dobršen del kognitivnih delavcev, zlasti zaposlenih v zdravstvu, izobraževanju, znanosti, vendar jih nihče ne naslavlja s starci, starostniki niti starejšimi. Marcel Štefančič (64) je »mlajši«, Borut Pahor (60) je bivši predsednik (nikjer nisem zasledila, da bi bil upokojenec ali senior ali kaj podobnega), Svetlana Makarovič (85) je pesnica, Slavko Gaber (66) je profesor, Jani Kovačič (71) je kantavtor, Janez Janša (65) je prvak, Tone Partljič (84) je pisatelj, Jože Mermal (70) je predsednik nadzornega sveta, Zoran Janković (71) je župan, Anita Ogulin (72) je humanitarka, Safet Zjakić (60 +) je prostovoljec, Kazimira Lužnik (85) je maratonka, Marjola Fidelstein (61) je frendica, XY (66) je »izpričan bedak« in tako naprej. Mogoče je torej, da bi shajali brez izrecnih starostnih poimenovanj.

Dvomim, da bi lahko samo z uporabo politično korektnejšega izrazja dosegli spoštljivejši odnos do ljudi, ki se jim staranje že pozna. Vemo, da se pozivanje k spremembi poimenovanja, zato da ne bi koga užalili, lahko obrne tudi v svoje nasprotje. Včasih se je uporabljal izraz starec, ki ga je nato nadomestil bojda ustreznejši izraz starostnik, vendar so tudi starostniki začeli dobivati negativen prizvok, zato naj bi jih zdaj nadomestili s terminom starejši. Naj spomnim še na strokovna izraza za duševno in telesno prizadete osebe, kreten in idiot, ki sta sčasoma prav tako dobila prizven žaljivke. Po vsej verjetnosti se bo podobno zgodilo s starejšimi. Tudi nanje se bodo nalepile predstave o berglah, hoduljah in urinskih račkah. Poskusimo starejše poimenovati na primer s kapitalisti, pa da vidimo, kako hitro se bo kapitalistov oprijel sloves družbeno nekoristnih zajedavcev in bomo o njih razmišljali kot o tistih, katerih zahtev se ne splača upoštevati, saj so že v zadnjih zdihljajih.

Rešitev bi lahko bila, da starostne kategorije prebivalstva 50+ imenujemo z več izrazi, ki naj se stalno in tako pogosto menjujejo, da ne bodo utegnili dobiti nezaželenega prizvoka. Izberimo izraze, ki imajo očitno in izrazito pozitivno konotacijo, na primer: žlahtniki, klasiki, plemenitaši, mojstri, osebe v najboljših letih, zlatotiči_in zlatotičke (nikar ne zamenjajte črke t s črko p), modreci, udobniki, kul generacija (generacija, ki se že ohlaja), dolgoživci, funkcionarji, šarmerji, trofejniki, reprezentanca, silvestri, prvaki, dobitniki, finalisti (vsak ne more priti do finala), popustniki, iztečajniki, protistotniki, desetniki (za razliko od najstnikov), odpravniki, astronavti, izvidniki, potapljači, odrešeniki, jamarji, popoldanci, nepozebniki in podobno.

Nekatere besede imajo več pomenov, seveda, pomeni se radi selijo med nosilci. Z besedo stari – stara na primer mladi označujejo svoje prijatelje, stara je tudi ptičja samica, pa to nikogar ne moti. Mislim, da bi se prav dobro bralo, če bi novinarji pisali o zakonu o dolgotrajni oskrbi prvakov, domovih za plemenitaše, upokojenih odrešenikih, društvu, ki se edino bori za zaslužne funkcionarje, in počitniških paketih za finaliste. Nežaljivo in dostojno.