Stališča o slovenščini v javni rabi

Podpiram Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko v obdobju 2019–2023 in odprto pismo članov SAZU (28. maj 2019) o ohranitvi in razvoju slovenščine. Ob tem opozarjam na naslednja dejstva.

Angleščina kot učni jezik se ne uvaja samo na univerzah, temveč je že uveljavljena v zadnjih dveh razredih gimnazije z mednarodno maturo – samo slovenščina in drugi tuji jezik se ne izvajata v angleščini. Univerze uporabljajo angleščino zaradi povezovanja s svetom na področjih študija in raziskovalnega dela. Po deležu tujih študentov (in učiteljev) močno zaostajamo za povprečjem EU in OECD (devet odstotkov doktorskih študentov je pri nas tujcev, povprečje držav OECD je 25,7 odstotka). Zato je treba njihov delež povečevati. Evropska komisija nas na to posebej opozarja. Z jezikovnimi težavami tujih študentov se ukvarjajo tudi v drugih državah Evropske unije.

Menim, da bi morali zagotoviti predavanja in vaje v slovenščini za prvo in drugo stopnjo študija. Tuji študenti na teh dveh stopnjah se morajo praviloma naučiti slovenščine, država pa mora za to prispevati ustrezna sredstva. Na tretji stopnji naj bi bil status študija podoben kot na gimnaziji z mednarodno maturo. Težave nastanejo s tujimi študenti v programu Erasmus+, ki pridejo v Slovenijo za le 36 mesecev. Država in evropska komisija bi morali zanje zagotoviti dodatna sredstva za hitri tečaj slovenščine in medsebojno pomoč domačih in tujih študentov.

Doktorand mora iz vsebine doktorskega dela objaviti dva članka v angleščini, v kakovostnih znanstvenih revijah iz seznama Web of Science (SCI, SSCI, A&HCI) s stopnjo vpliva nad 0,5. Veliko evropskih univerz zahteva ali dovoljuje tudi, da je doktorat napisan v angleščini.



Ob tem želim odpreti še en vidik slovenščine – uporabo tujk, zlasti takih, ki ne izhajajo iz mrtvih jezikov, kot sta latinščina in grščina. V javni rabi so take tujke vse prepogoste, pretirano jih uporabljajo tudi avtorji zgoraj omenjenih pobud. To velja še posebej za izraze, ki prihajajo iz mednarodnega prostora in še nimajo slovenskih ustreznic. Taki so izrazi s tehniških področij računalništva, informacijsko-komunikacijskih tehnologij (obvestilno-sporazumevalnih tehnologij), robotizacije ipd. V teh primerih pogosto uporabljajo kar angleške izraze (na primer blockchain tehnologija, port, chip ali poslovenjeni ustrezniki blokčejn tehnologija, port, čip). Dober preskus glede nujnosti prevoda je nemščina – ali uporablja za neki izraz samo tujko ali ima tudi domačo sopomenko ali uporablja samo nemško ustreznico. Predlagam, da se v takih primerih obrnete na ustrezna strokovna društva ali fakultete, ki naj predlog slovenskega izraza pripravijo v sodelovanju s Komisijo za Splošni tehniški slovar pri Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU.

Predlagam, da bi v pisanju dovolili časopisno in knjižno uporabo znakov (simbolov), ki so določeni z mednarodnimi in slovenskimi standardi (SIST ISO 80000-1-114). Kot primera takih znakov navajamo odstotek z znakom % za delež in evro z znakom EUR ali €, kot so dovoljeni znaki za merske enote, npr. m za meter, g za gram, h za uro. Ob prvi uporabi kratice je primerno v oklepaju izpisati ime znaka (npr. odstotek, evro), v nadaljevanju pa se smejo uporabljati kratice. Na ta način bi prehranili precej časa, papirja in črnila, jasnost pa bi bila celo večja.

Dovolili naj bi tudi uporabo znakov za večkratnike (na primer k, kilo za tisoč; M, mega za milijon; m, mili za tisočinko) pri izpeljanih enotah, na primer k€ ali kEUR in M€ ali MEUR, kot so, na primer, dovoljeni večkratniki km/h, kg/m3, kW h. Količinske izraze veličin, to je zmnožke številske vrednosti in enote, na primer 6 km/h, 64 %, 15 k€, 15 kW h je treba pisati s presledkom med številom in znakom enote, ki pomeni »krat«. Zmnožek dveh znakov za enoto, na primer kW h, je prav tako treba pisati s presledkom in izgovoriti 'kilowatt ura' ali 'kilovat ura', in ne 'kilovatna ura'.