Sramotne kolone pred predorom Karavanke

Ko vsak dan poslušamo poročila o kilometrskih kolonah in večurnih zastojih na slovenski strani predora Karavanke, se vprašajmo, kako je to mogoče in kdo je za to odgovoren. Gre za blamažo transportnega sistema v Sloveniji, za gospodarsko škodo, bes voznikov in potnikov.

Ali gre za farso slovenskega sistema javnega naročanja ali pa za nesposobnost tistih, ki ga izvajajo?

Ne pozabimo, da je od razpisa, ki ga je objavil Dars, in podpisa pogodbe s turškim izvajalcem preteklo dve leti in pol (ali skoraj tisoč dni!). Razlog je bilo ponavljanje pritožb dveh potencialnih slovenskih izvajalcev, potem ko na razpisu nista bila izbrana. Pritoževala sta se kljub temu, da brez samostojnih izkušenj in referenc nista izpolnjevala pogojev razpisa. Tudi cenovno nista bila konkurenčna. Kljub temu jima je uspelo zavlačevati in Sloveniji sta povzročila veliko škodo. In pri tem na koncu niti nista dobila posla. Gre za nesposobnost takratnih ključnih odločevalcev v procesu dodelitve posla. Dars, ministrstvo za infrastrukturo, državna revizijska komisija in verjetno še kdo niso bili sposobni zaustaviti procesa neupravičenih pritožb, ne glede na to, ali so bile zakonsko, pravno, proceduralno in moralno opravičljive. S tem so povzročili škodo, ki smo ji priča vsak dan.

Kako je možno, da na avstrijski strani ni bilo tega problema? Avstrija premore veliko firm, ki samostojno obvladajo gradnjo tovrstnih predorov, pa na njihovem natečaju ni bilo pritožb. Očitno je bil tam državni interes nad interesom gradbenih lobijev. Gradnjo svojega dela cevi so medtem že zdavnaj končali.

Ali se bodo pristojni ob tej zgodbi česa naučili? Ali je takratne deležnike v dodelitvi posla kdaj sram?