Spomenik osamosvojitvi Slovenije

Kaj storiti s Tršarjevim Spomenikom revolucije, v katerem nekateri prepoznavajo morilsko revolucionarno »vešalo«, drugi pa monumentalno delo nesporne umetniške vrednosti?

Problem spomenika novi državi je, hote ali nehote, z dobrim ali s slabim namenom, sprožil bivši predsednik RS gospod Kučan. Prav gotovo je, da je šlo za politično dejanje.

Kot vedno ob takih priložnostih se je pojavila vrsta idej in protiidej, zamisli in protizamisli, ki ponavadi ne vodijo nikamor, v zvezi s Tršarjevim kipom, ki je dobil ime spomenik revoluciji. Kako resno trenutne oblasti jemljejo projekt »spomenik osamosvojitvi«, je, da je vlada sklenila, naj v prvi fazi uprava za vojaško dediščino, ki spada pod ministrstvo za obrambo, pripravi ustrezna izhodišča za postavitev spomenika. Očitno je, da si gospodje predstavljajo, da gre za nekakšen logistični projekt: prestavljanje nekega predmeta z ene lokacije na drugo. Prav gotovo ne bi škodilo, če bi si prej prebrali Spomenik revolucije Draga Tršarja, avtorja Jureta Mikuža, 2010, ZRC.

Opraviti imamo z lokacijo in s predmetom (v nadaljevanju: kip), ki naj bi na tej lokaciji stal. Težko, da se ne bi strinjali, da je današnji Trg republike prava lokacija za predstavitev obeležja državnega pomena.

Naslednji korak je izbira predmeta, ki naj bi predstavljal simbol nekega dogajanja, za kar je po vsej verjetnosti najbolj primeren spomenik v obliki kipa.

Po SSKJ je spomeník kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek; kíp pa delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet.

Pri spomeniku je njegova umetniška vrednost v primerjavi s simbolnim pomenom lahko celo manj pomembna. V Sloveniji je v povojnem času prevladoval ideološki koncept, v okviru smeri socrealizma.

Pri kipu pa je pomembna umetniška vrednost, ki lahko daje spomeniku še posebno težo. Ideološko prepričevanje je lahko neposredno ali posredno, tega se lahko svobodno interpretira. Kip ima ali pa nima umetniške vrednosti.

Natečajna komisija je opisala, da osnutek kipa, ki sta ga predložila kipar Drago Tršar in arhitekt Braco Mušič, v likovnem pogledu simbolizira maso v gibanju. Na srečo je najbrž pri članih komisije prevladal podzavestni občutek za vizualno impresijo nad svetovnonazorskim prepričanjem. To pomeni, da osnovne percepcije ne predstavlja revolucionarni naboj, ampak da simbolizira gibanje, ki je ideološko neobremenjeno. Prepričan sem, da je bil cilj obeh avtorjev predvsem estetsko kakovostno likovno delo.

Tršarjev kip ima, po mnenju strokovnjakov, umetniško vrednost.

Akademik dr. Milček Komelj meni (posvet Temna stran meseca, DSRS), da Tršarjev kip Trg republike povzdiguje v arhitektonsko-estetskem smislu. Če namreč »ne poznamo imena spomenika, kip simbolizira vsakršen množični zanos, nenehno zgodovinsko dogajanje z vzponi in padci, kar je nasploh bistveno za Tršarjevo 'ustvarjalnost množic', ki ni sama po sebi nikoli ideološko programatska. Umetniška veličina oziroma pomenska odprtost njegovega kipa je prav v tem, da se je sam po sebi ne glede na namen naročnika izognil propagiranju ideologije, četudi je nastal po njenem naročilu«. Akademik Komelj še meni, da bi bilo iz izrecno estetskih razlogov najbolje, da bi Tršarjev spomenik ostal na svojem mestu, a da bi se mu »deklarativno spremenilo ime oziroma namen«.

Jure Mikuš pa meni: »Tako nismo dobili le odličnega modernega spomenika, ampak tudi v svetovnih razsežnostih – žal premalo promovirano in poznano – izjemno kiparsko delo.«

Moj predlog je, da se najprej Trg republike počisti vseh artefaktov in nato v novi, prazen prostor umesti samo Tršarjev kip in zastave.

Kip je treba postaviti na spodoben podstavek, saj je današnje stanje podstavka samo slika odnosa do samega spomenika kot tudi do splošne vizualne podobe Trga republike in prej tudi Trga revolucije. Lokacijo zastav EU, Koželjevo nespodobno provokacijo, je treba prestaviti. To mora biti predmet kompetentnih vizualnih strokovnjakov. Njihova izbira je naloga predsednice/predsednika Republike Slovenije!

Morda kip/spomenik sploh ne potrebuje posebnega imena, saj je njegova vizualna sporočilnost dovolj velika, masa v gibanju, njegova pomembna simbolna sporočilnost pa je, da stoji na Trgu republike.