Slovenščina med ribiči: v lepi besedi in nazorni sliki

V torek, 14. januarja 2020, je bil v Delu objavljen zanimiv intervju s profesorjem doktorjem Tomom Korošcem z naslovom »Ne more biti stvari, ki se ne bi dala povedati v slovenščini«.

Kot navdušenega ribiča in avtorja knjig ter številnih člankov o ribolovu me zelo veseli, da je dr. Tomo Korošec pripravil Ribiški slovar, ki ga je leta 2018 izdala Ribiška zveza Slovenije. Seveda imam tudi sam ta slovar doma. Obenem sem ponosen, da dr. Korošec med viri navaja tudi mojo knjižico Mlademu ribiču, ki sem jo na pobudo in za potrebe Ribiške zveze Slovenije napisal leta 2008, ponatis pa je izšel leta 2011. Obenem sem naveden med informatorji, saj sem veliko let pisal v glasilu Ribič.

Vsaka čast dr. Korošcu. Globoko pa sem prepričan, da bi bilo potrebno omenjeni slovar še nadgraditi in izdati Ribiški slikovni slovar. Za povprečnega ribiča bi bila namreč mnogo bolj razumljiva in privlačna razlaga, če ob določenem pojmu vidi še sliko. Saj vsi poznamo izrek, da ena sama slika pove več kot tisoč besed. V omenjenem članku v Delu je bil kot primer omenjen cimetaš. Meni, ki se ne ukvarjam z muharjenjem, ta beseda ne pomeni dosti. Če pa bi videl barvno sliko umetne muhe in morda še sliko konstruktorja dr. Voljča, bi bila to že druga pesem.

V članku sem prebral, da je dr. Korošec pripravljal ribiški slovar od leta 1972. Sam sem od osemdesetih let prejšnjega stoletja veliko pisal v glasilu Ribič. Pri svojem delu sem uporabljal številno tujo literaturo in pri prevodu v slovenščino sem imel velike težave, saj pogosto nisem našel primernih besed. Velikokrat sem improviziral in celo prosil za ustrezen slovenski izraz. V glasilu Ribič sem zelo pogrešal jezikovni kotiček, ki bi ga lahko urejal prav dr. Korošec, saj je bil dolga leta celo predsednik časopisnega sveta tega glasila. Tako bi lahko sproti razčistili vse dvome o uporabi določenega izraza v slovenščini.



Dr. Korošcu pošiljam ribiško uganko, ki me muči že od leta 2008. Takrat sem v glasilu Ribič v rubriki Mladi ribič pisal o plovcih. Kot običajne sestavine pritrjenega plovca sem naštel anteno, uho, telo, stabilko in tri božirke. Za uporabo slovenskih izrazov antena, uho in telo plovca ni bilo problemov. Ti izrazi so tudi v novem Ribiškem slovarju. Težava pa je bila s spodnjim delom pritrjenega plovca. Ta je sestavljen iz kovinske žice ali palčke iz karbonskih in poliestrskih vlaken ter bambusa. Sam sem v omenjenem članku dobesedno napisal, da za ta del plovca, ki je pri ribolovu pod vodo, ne najdem primernega slovenskega izraza. Ker pa je zelo pomemben za stabilnost plovca, predlagam, da ga imenujemo kar stabilka. Morda se bo izraz sčasoma prijel … Dr. Korošec se takrat ni odzval in tudi besede stabilka danes ne najdem v njegovem Ribiškem slovarju.

Podobno je z besedo božirka. To je kolobarček cevke, s katero pritrdimo plovec na vrvico na anteni in stabilki. Včasih smo temu pripomočku rekli kar »gumica«, saj smo na kolobarje odrezali del gumijaste cevke pri ventilu zračnice kolesa. Toda sedaj je ta »gumica« silikonska! Izraz božirka mi je odvraten, vendar sem ga iz nuje pobral iz nekega slovenskega ribiškega prodajnega kataloga. Tudi te besede ne najdem v Ribiškem slovarju.

Dilemo s stabilko in božirko bi lahko razčistili že leta 2008. Morda pa bomo to storili leta 2020, saj nikoli ni prepozno. Dr. Korošec mi vliva upanje, ker optimistično zatrjuje, da ne more biti stvari, ki se ne bi dala povedati v slovenščini. Prosim, če mi dr. Korošec pošlje rešitev uganke kar po elektronski pošti, da ne bova po nepotrebnem utrujala bralcev Sobotne priloge, ki niso ribiči.



V članku sem prebral, da se dr. Korošec v kratkem vrača v rodno Laško. Ker ima dar za slikanje v genih, se bo morda v Delu čez nekaj let pojavil napis: Dr. Korošec odšel je v rodno Laško, tam uredil Ribiški slikovni slovar je po junaško.
Pa še eno pobudo imam. Organizirani ribiči smo se strašno postarali, mladih pa ni in ni. Odgovornim pri Ribiški zvezi Slovenije sem zato predlagal, da bi po vzoru črnega petra izdali za otroke komplet igralnih kart črni ribič. Na kartah bi bile podobe rib, ribiškega pribora in prijaznih ribičev. Vse to RZS že ima. Manjka samo še podoba črnega ribiča. Ta bi bil pri tej igrici brez dvoma najbolj strašna in najmanj zaželena karta.

Morda bi črnega ribiča narisal dr. Korošec. Ribiči bi mu bili zagotovo hvaležni.