Skrivnostne razmere v zdravstvu

Medicina je dejansko manj sposobna pomagati bolnemu človeku, kot se na splošno govori ali kot sama trdi. Naj gre za bolečino, bolezen ali smrt, človek težko sprejema dejstva. Zdravje ali bolezen sta nam kot usoda, kot sreča ali nesreča. Že nekdaj so znali reči, dobro se plačuje, zlobno pa kaznuje.

Dvajseto stoletje predstavlja prestop naših naravnih odnosov na vseh področjih: antibiotiki, fitofarmacevtska sredstva, plastika … umetna inteligenca. Vse bolj ugotavljamo, kako smo posegli v naravo, kar se nam maščuje. Sodobni človek industrijske družbe je svojo odgovornost prenesel na institucije. Odgovornost za svoje zdravje je prenesel na medicinsko službo, kot da je svojo usodo predal v njene roke in postal od nje odvisen kot narkoman od droge. Človek je postal objekt medicinske zaščite, ko je bolan in celo ko je zdrav.

Imamo ministrstvo za zdravje namesto za zdravstvo, saj se ubadajo z organizacijami in patologijo, namesto da bi poudarjali salutogenezo, to je način zdravega življenja. Zdravniki naj bi človeka, bolnika usmerjali v zdrav življenjski slog, ministrstvo pa spremljalo početja gospodarskih družb in slabosti v sistemih industrije.

Merck in Pfizer, največja proizvajalca cepiv v ZDA, sta v letu 2014 dala več kot osem milijonov dolarjev za politično lobiranje, več kot naftna industrija, več kot industrija opreme ali zavarovalništvo.

Pogosto se zgodi, da medicina naredi iz odgovornega človeka bolnika, objekt, ki ga obdeluje na industrijski način: pošilja ga iz ene ordinacije v drugo in vrstijo se diagnosticiranja. Bolnik ne zazna, da bi iskali vzroke, ki so najpogostejši ob prenašanju življenjskih težav.

Porušeno zdravje je pogosto posledica prizadetih čustev, slabih borbenih sposobnosti. Ob dnevih trpljenja, skrušenosti, vdanosti v usodo se človeku zdravje enostavno ruši. Bolezen ni nekaj nenormalnega, češ da je le zdravje normalno in da je vse slabosti treba zdraviti, celo z zdravili. To je pravo prevrednotenje človeške narave. Rene Dubois, mikrobiolog, je iz svojega gledanja, kako se zdravi infekcije, zapisal: »Redko se spozna in ugotovi, da je družba, glede na bolezni, ki jih ima, te ustvarila s svojo civilizacijo.«

Medicina je postala družbi uslužna, ni pa dober gospodar, je celo slab, ker nas vodi na stranpoti. Kot ljudje smo postali vse manj samostojni, vse manj skrbimo za svoje zdravje, ker medicina nastopa kot edina, ki je uradno zadolžena za to skrb. Nenavadno je, da medicino poveličujemo, ob tem, ko zbolevamo za vse več vrstami bolezni. Naša pričakovanja so vse večja, vendar so zmotna.

Medicina ne bi smela povzročati več bolezni kot ozdravitev ali skrajševati življenja namesto podaljševati, ne razsipavati denarja ob tem, ko prisega na humanizem. »Kar potrebujemo, je dostopno za majhen denar, le odvečno veliko stane,« je zapisal švedski zdravnik Axel Munthe.

Gojiti bomo morali sobivanje in sožitje z naravo in z bližnjimi.