Galerija
Raje v vrsti kot pri zasebniku (2)
Meni se zdi malo verjetno, da bi bolniki raje dolgo čakali v vrsti.
Pretekle izkušnje kažejo, da se dodatni denar, ki so ga nekatere vlade namenjale za skrajševanje obupno dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, ni koristno uporabil. Foto Leon Vidic/Delo
Nekaj več kot 40 odstotkov vprašanih bi po anketi Dela raje čakalo v vrsti na zdravniško storitev, kot da bi se javni denar pretakal k zasebnikom, izvemo iz članka z naslovom Raje v vrsti kot pri zasebniku (Delo, 10. oktobra, naslovnica in stran 2). Močno dvomim, če bi šlo za resno bolezen ...
Menim, da gre pri tem le zato, da so anketiranci proti, da bi se javni denar nenadzorovano pretakal v zasebne žepe. Da bi raje dlje časa čakali v vrsti, kot bi šli k zasebnemu zdravniku, pa se mi zdi zelo malo verjetno.
Beseda je o tistih nekaj več kot 40 milijonih, ki naj bi jih država dodatno namenila za skrajševanje nerazumno dolgih čakalnih vrst v našem zdravstvu. Pri tem črnogledi vidijo priložnost nekaterih zasebnih zdravnikov, da bi se del tega denarja lahko nenadzorovano prelil k njim, ki bi sicer potencialno lahko pripomogli k uresničitvi te vladne pobude.
Pretekle izkušnje kažejo, da se dodatni denar, ki so ga nekatere vlade namenjale za skrajševanje obupno dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, ni koristno uporabil. Nasprotno, vrste so se le še podaljševale, poročajo. To lahko pomeni, da pristop k reševanju tega perečega družbenega problema ni bil pravi, ampak zgrešen. Ne spomnim se, da bi se kdo od odgovornih vprašal, ali bi morda poskusili še kaj drugega, ne le z dodatnim denarjem, na kakšen bolj učinkovit, doma in v svetu preizkušen način. Vprašajmo se, zakaj so številne zasebne proizvodne, storitvene javne družbe ob enaki ali podobni tehnično-tehnološki opremljenosti bolj uspešne in bolj učinkovite? Bolje so organizirani, upravljani, vodeni in motivirani, je bil zelo pogost odgovor.
Zato na tem mestu le ponovno opozorilo, na katero bi se odločevalci lahko oprli in ga uporabili v praksi, ko poskuša vlada končno skrajšati te nerazumljive čakalne dobe v zdravstvu. Ne prvič predlagam, da se tega problema lotijo na v razvitem svetu in tudi v Sloveniji preverjen način, to je, da se ga opredeli kot strateški družbeni projekt, ki bi bil voden, stimuliran in nadzorovan, kot je to zelo natančno znano v naši in svetovni organizacijski teoriji in tudi v praksi. Domača stroka to dobro zna!
Politiki, odločevalci,ukrepajte tako, kot da bi šlo za vaš in ne državni denar! Metanja javnega denarja v brezna brez dna je bilo že preveč.
Menim, da gre pri tem le zato, da so anketiranci proti, da bi se javni denar nenadzorovano pretakal v zasebne žepe. Da bi raje dlje časa čakali v vrsti, kot bi šli k zasebnemu zdravniku, pa se mi zdi zelo malo verjetno.
Beseda je o tistih nekaj več kot 40 milijonih, ki naj bi jih država dodatno namenila za skrajševanje nerazumno dolgih čakalnih vrst v našem zdravstvu. Pri tem črnogledi vidijo priložnost nekaterih zasebnih zdravnikov, da bi se del tega denarja lahko nenadzorovano prelil k njim, ki bi sicer potencialno lahko pripomogli k uresničitvi te vladne pobude.
Pretekle izkušnje kažejo, da se dodatni denar, ki so ga nekatere vlade namenjale za skrajševanje obupno dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, ni koristno uporabil. Nasprotno, vrste so se le še podaljševale, poročajo. To lahko pomeni, da pristop k reševanju tega perečega družbenega problema ni bil pravi, ampak zgrešen. Ne spomnim se, da bi se kdo od odgovornih vprašal, ali bi morda poskusili še kaj drugega, ne le z dodatnim denarjem, na kakšen bolj učinkovit, doma in v svetu preizkušen način. Vprašajmo se, zakaj so številne zasebne proizvodne, storitvene javne družbe ob enaki ali podobni tehnično-tehnološki opremljenosti bolj uspešne in bolj učinkovite? Bolje so organizirani, upravljani, vodeni in motivirani, je bil zelo pogost odgovor.
Zato na tem mestu le ponovno opozorilo, na katero bi se odločevalci lahko oprli in ga uporabili v praksi, ko poskuša vlada končno skrajšati te nerazumljive čakalne dobe v zdravstvu. Ne prvič predlagam, da se tega problema lotijo na v razvitem svetu in tudi v Sloveniji preverjen način, to je, da se ga opredeli kot strateški družbeni projekt, ki bi bil voden, stimuliran in nadzorovan, kot je to zelo natančno znano v naši in svetovni organizacijski teoriji in tudi v praksi. Domača stroka to dobro zna!
Politiki, odločevalci,ukrepajte tako, kot da bi šlo za vaš in ne državni denar! Metanja javnega denarja v brezna brez dna je bilo že preveč.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji