Putin, Nato, Ukrajina in Slovenija

Putin je nedvomno vojni zločinec, ki pa mu bo najbrž sodila le zgodovina. A pri zločinih v Ukrajini ima sokrivca.

To je Nato, ki je z obkrožanjem Rusije sprožil njegovo paranojo in ki zdaj z vse močnejšim orožjem spodbuja nadaljevanje agonije ter zelo verjeten nastanek dveh novih, od Rusije povsem odvisnih držav. Povsem nedolžna tudi ni ukrajinska oblast, ki je zavračala zahteve Donecka in Luganska po večji avtonomiji tam pretežno ruskega prebivalstva.

Pred poldrugim desetletjem sem bil nekaj dni v Kijevu. Že takrat se ni dalo spregledati ukrajinskega nacionalizma in slabo prikritega sovraštva do Rusov, ki ima korenine v veliki lakoti, s katero je Stalin v tridesetih letih prejšnjega stoletja pobil milijone ukrajinskih kmetov. Prav zaradi tega so Ukrajinci sprva sprejeli Hitlerja, od tod tudi sicer nesmiselne trditve Putina o potrebi po denacifikaciji Ukrajine.

Kaj ima s tem opraviti Slovenija, ki ni kriva za tragedijo v Ukrajini, vendar pa je s članstvom v Natu posredno odgovorna za tisoče mrtvih in milijone beguncev, ki jih je ustvaril Nato v Afganistanu, Iraku, in Siriji? Napovedana odstranitev sramotne bodeče žice bo simbolna gesta, upati je tudi na preklic naročila za osemkolesnike in vrnitev slovenskih vojakov z meja v baltiških deželah, manj verjeten pa je javen ali vsaj tih izstop iz Nata, čeprav tam nimamo kaj početi.