Proslava v Šoštanju ob dnevu upora

Na prvem programu TV Slovenija smo 26. aprila gledali proslavo v počastitev dneva upora proti okupatorju. Pod scenarij in režijo se je podpisal Tomaž Letnar. Celotna zasnova je bila posvečena Karlu Destovniku - Kajuhu. Besedilni del prireditve je bil okusen, citati in poezija avtentični in neokrnjeni. Druga zgodba je bil glasbeni del prireditve.

Himna Republike Slovenije Zdravljica je v izvirniku pisana za mešani zbor s Prešernovim besedilom. Torej izvedba z besedilom! Na proslavi so predvajali instrumentalni tonski posnetek, kot na kakšni nogometni tekmi, čeprav je bil na odru zbor (ki pa je bil zatemnjen). Kakšna je bila pri himni vloga državnega protokola?

Živa izvedba Jenkove Lipe je bila nadaljevanje legendarnega tonskega posnetka Rudija Omote iz Unionske dvorane 12. decembra 1941. Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj (Anka Jazbec) je odpel drugo in tretjo kitico, brez naboja, domoljubja in upanja, kot je to storil Marolt z APZ. V zadnji repeticiji je manjkal accelerando in crescendo. Ta izvedba bi prej sodila na kakšno komemoracijo!

Partizanske skladbe, ki smo jih slišali, so vse odlične v izvirnikih, zato jih ni treba ponovno prirejati! Tako smo žal slišali spakedran Kuharjev Jutri gremo v napad v priredbi M. Peternela (le zakaj?). Prav tako je bila skladba Svetozarja Marolta - Špika Pesem XIV. divizije na Kajuhovo besedilo potvorjena, čeprav že davno obstajajo postavitve za mešani zbor in orkester. In zadnja Gobčeva avtorska skladba Pesem o svobodi, ki je prav tako v izvirniku komponirana za mešani zbor.

Ne vem, kaj si predstavlja dirigent Nejc Bečan, oziroma, kako si dovoli spreminjati partituro izvirne skladbe z ostarelim trhlim tenorjem Šank rocka kot solistom, ne da bi prosil za dovoljenje dediče Radovana Gobca. Zato mu kot dedič prepovedujem, da to svojo »umetnino« prijavi na zavod za male avtorske pravice, ker je potvorba! Na najbolj udarnih mestih besedila »prosta boš« in »spet okov« je pevec pravzaprav skladbo pokvaril. Poleg tega so izvajalci skladbo zaključili z besedilom: »za no-o-vo Slovenijo« in »no-o-va Slovenija«, ko je vendar v več tiskih v novi državi jasno zapisano »naša nam Slovenija«. To besedilo je popravil Radovan Gobec sam, leta 1991, kajti Nova Slovenija je bila takrat Bajukova politična stranka.

Omenim naj še, da je bil tonski del proslave po televiziji izredno slab in je v jakosti zelo nihal.