Pretirana ustrežljivost vlade

Prav je, da politika posluša in tudi sprašuje javnost, da torej dela pod vplivom javnega mnenja, da se zaveda svoje odgovornosti do ljudi, ki jih zastopa. Seveda so interesi različnih skupin različni in je popolno soglasje iluzija, zato je prav, da pri deljenih mnenjih odloča javni, objektivni interes, zaradi katerega je politika sploh nastala. V zadnjem času pa smo priča nekritičnemu podrejanju vladnih odločitev, nepotrebni ustežljivosti, servilnosti, da bi le dajalo javno mnenje čim višje ocene.

Zakon, ki je »preprečeval vgradnjo električnih bojlerjev«, je zanetil medijski stampedo, ne da bi bil za to kak razlog. Namreč kdor je zakon prebral, je ugotovil, da to ne velja za običajne grelnike vode moči 2 kW, ki so dovolj za vsako družino, hišo ali stanovanje, ampak se je omejitev nanašala le za močnejše naprave, kar pa je popolnoma prav, ker je vsaka pretvorba električne energije neposredno v toploto ekološko izredno škodljiva in nepotrebna, saj obstajajo druge rešitve. Namesto racionalne obrazložitve zakona in vztrajanja pri njem je vlada takoj brezglavo spremenila »janšistični« zakon, da bi le ustregla javnemu mnenju, ki je bilo umetno in po nepotrebnem vznemirjeno.

Enako se dogaja pri tarifnem sistemu pri prenosu energije, ki so ga pripravljale kompetentne osebe in ga je ta vlada predhodno celo potrdila; navsezadnje pomeni za večino malih potrošnikov nižjo obremenitev. Seveda pa je za tiste, ki omrežje bolj obremenjujejo in uporabljajo, pomenil višji strošek, kar je logično in pravično in v javnem interesu. Golob se obnaša nezrelo, ko na pobudo nekatere industrije, ki ima največje dobičke, zdaj nasprotuje tarifnemu sistemu in kliče na odgovornost kompetentne strokovnjake. Na odgovornost lahko pokliče le samega sebe, saj se je s tem tarifnim sistemom predhodno strinjal.

Distribucijski sistem potrebuje veliko denarja, da bo lahko vsem omogočil samooskrbo, ki je zdaj omejena ravno zaradi premalo razvitega distribucijskega sistema.