(GOSTUJOČE PERO) Država mora služiti svojim ljudem

Država obstaja zaradi ljudi in mora delovati v korist vseh državljanov, ne le v interesu privilegiranih posameznikov in skupin na oblasti. Njena temeljna naloga je zagotavljanje okolja, kjer se lahko vsak posameznik razvija in uresničuje svoje potenciale.

To ne pomeni zgolj postavljanja pravil, ampak tudi ustvarjanje možnosti za blaginjo, pravičnost in medsebojno spoštovanje. Institucije države bi morale delovati kot mostovi med državljani in skupnim dobrim, pri čemer morajo biti v središču človekove potrebe in dostojanstvo.

Pravična in učinkovita uprava mora ljudem omogočati ne le pravno varnost, temveč tudi občutek, da je njihovo mnenje slišano in upoštevano.

Pravila in zakoni so potrebni za zagotavljanje reda, a brez učinkovitih storitev in podpore prebivalstvu so le prazne črke na papirju. Država mora delovati kot servis, ki ne odrejajoče, ampak podporno in pravično odgovarja na potrebe svojih ljudi.

Poleg tega mora biti njeno delovanje transparentno, saj zaupanje v državne institucije temelji na odgovornosti in poštenju. Ljudje morajo imeti občutek, da se njihovi davki smiselno porabljajo za javne storitve, ki jim v resnici koristijo. Uspeh države se ne meri zgolj z ekonomskimi kazalci, ampak tudi z zadovoljstvom prebivalstva. To vključuje dostop do kakovostnega zdravstva, izobraževanja, socialne varnosti in delujoče infrastrukture.

Vendar pa je velika polarizacija med različnimi družbenimi skupinami in političnimi elitami dokaz, da država slabo deluje, saj pogosto zanemarja potrebe običajnih ljudi. Ta polarizacija spodkopava enotnost in vodi v razdor, saj se občutek nepravičnosti in nezadovoljstva med prebivalci le povečuje. Zato je ključno, da institucije in pravila države delujejo v interesu državljanov in ne zgolj političnih ali gospodarskih elit.

Zadovoljstvo in dobro počutje

Glede na jesensko raziskavo Eurobarometra 2024 je kar 94 odstotkov Slovencev zadovoljnih z življenjem, kar je največ od vstopa Slovenije v EU. Kljub temu 65 odstotkov vprašanih meni, da dogodki v državi ne potekajo v pravo smer, kar razkriva velik razkorak med osebnim zadovoljstvom in splošno percepcijo družbenih razmer. Vladajoči politiki ta podatek pogosto navajajo kot dokaz uspešnosti svojih politik, saj visoka stopnja osebnega zadovoljstva kaže na relativno stabilnost in kakovost življenja.

Vzroki za visoko stopnjo zadovoljstva Slovencev so številni. Naravne lepote, kot so Alpe, Jadransko morje, reke in gozdovi, ustvarjajo okolje, ki pozitivno vpliva na duševno zdravje in splošno počutje prebivalcev. Majhnost države omogoča hiter dostop do storitev, prijateljev in družine, kar prispeva k občutku povezanosti in varnosti. Relativno nizka stopnja socialne neenakosti v primerjavi z nekaterimi drugimi državami zmanjšuje občutek razdrobljenosti in socialnih napetosti.

Prav tako so mnogi prebivalci zadovoljni zaradi materialne preskrbljenosti, lastništva nepremičnin ter stabilne zaposlitve, kar zagotavlja osnovno varnost in udobje. Mnogi Slovenci uživajo v prostem času, športu in rekreaciji, kar še dodatno prispeva k njihovemu zadovoljstvu. Poleg tega Slovenija velja za eno najvarnejših držav v Evropi, kar krepi občutek stabilnosti in zaupanja.

Kljub vsemu pa je treba opozoriti, da zadovoljstvo posameznikov pogosto odraža njihovo osebno življenje, ne pa nujno širših družbenih ali političnih razmer. Čeprav politiki lahko interpretirajo visoko stopnjo zadovoljstva kot dokaz uspešnosti, je pomembno, da ta podatek obravnavajo v kontekstu drugih kazalnikov, kot sta zaupanje v institucije in percepcija razvoja države.

Nezadovoljstvo in zaskrbljenost

Nezadovoljstvo prebivalcev Slovenije se vse bolj kaže na številnih področjih, kjer državi ni uspelo učinkovito odgovoriti na ključne izzive, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Eno najbolj očitnih področij, kjer se to nezadovoljstvo odraža, je zdravstveni sistem. Dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov in otežen dostop do osnovnih zdravstvenih storitev so med najpogostejšimi pritožbami prebivalcev.

Neučinkovito upravljanje tega sistema, razširjena korupcija in pomanjkanje potrebnih investicij le še poslabšajo stanje, kar vpliva na kakovost življenja državljanov. Nezadovoljstvo je še posebej naraslo zaradi nezadostnega in pogosto zmedenega odziva Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugih odgovornih institucij med pandemijo covida in po njej, ki je razkril številne pomanjkljivosti v zdravstvu in javnem sistemu.

Nejasna komunikacija, pomanjkanje usklajenosti med različnimi institucijami ter kaotična izvedba zdravstvenih ukrepov so povzročili dodatno frustracijo prebivalstva, ki je že tako trpelo zaradi težav v zdravstvu. Velik problem je bilo tudi slepo zanašanje na ukrepe mednarodnih institucij, ki so jih obvladovale velike farmacevtske korporacije, kar je še povečalo nezaupanje v sprejete odločitve.

Kljub številnim pozivom javnosti in rastočim poročilom o škodi zaradi neustreznega odziva NIJZ še vedno ni izvedel obsežne ocene učinkovitosti in varnosti preventivnih ukrepov. Poleg tega je dobro znano, da je trenutni predsednik vlade vplival na imenovanje sedanjega strokovnega direktorja NIJZ, kar vzbuja skrbi glede povezav med stroko in politiko.

Korupcija, klientelizem in nepotizem so prisotni povsod v politiki in javni upravi, kar še dodatno zmanjšuje zaupanje ljudi v državne institucije. Percepcija razširjene korupcije in netransparentnih poslov, ki redno polnijo medije, povzroča občutek, da se politična elita postavlja nad interese ljudi. To ustvarja širok razkorak med vladami in prebivalstvom ter spodkopava osnovno zaupanje v delovanje sistema.

Nezadovoljstvo je še posebej izrazito v povezavi z učinkovitostjo sodnega sistema. Dolgotrajni postopki in občutek nepravičnosti, ki pogosto spremlja pravosodne odločitve, povečujejo občutke frustracije med državljani. Mnogi menijo, da so postopki dolgotrajni, zapleteni in nepravični, kar zmanjšuje občutek varnosti in pravičnosti v družbi. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) preveč ozko obravnava kršitve integritete in pomanjkljivo ščiti žvižgače.

Birokracijo, ki prevladuje v javni upravi, prav tako lahko označimo za preveč togo, neučinkovito in prezapleteno. Državljani se srečujejo z dolgimi čakalnimi dobami, zapletenimi postopki in včasih nejasnimi navodili, kar otežuje dostop do osnovnih javnih storitev. Takšne ovire le še povečujejo nezadovoljstvo in občutek, da država ni v službi svojih državljanov.

Stanovanjska problematika je prav tako v središču številnih pritožb. Cene nepremičnin in najemnine so postale nedosegljive za mnoge, zlasti za mlade družine in posameznike, ki si želijo ustvariti dom. Naraščajoči drugi življenjski stroški, vključno z rastočimi cenami osnovnih dobrin in elektrike, povzročajo vse večjo finančno stisko številnim prebivalcem.

Kljub obljubam o izboljšanju življenjskih razmer mnogi tudi pod sedanjo vlado občutijo vedno večje finančne pritiske, ki ogrožajo njihov življenjski standard. Pomanjkanje vlaganj v infrastrukturo, kot so ceste, železnice in bolnišnice, je ostalo resen in nerešen problem še iz časa prejšnjih vlad. Slaba kakovost in zastarelost infrastrukture v mnogih delih države vse bolj otežujeta vsakodnevno življenje državljanov in prispevata k občutku, da država ne zagotavlja osnovnih možnosti za udobno življenje.

Poleg tega marsikdo meni, da je izobraževalni sistem premalo prilagojen potrebam trga dela. Mnogi mladi se spoprijemajo z izzivi pri iskanju zaposlitve, saj se izobraževalni programi ne usklajujejo dovolj s potrebami gospodarstva. To ustvarja dodatne ovire za vključevanje mladih na trg dela in zmanjšuje njihove možnosti za prihodnost. Vse bolj se prebivalci Slovenije zaskrbljeni sprašujejo tudi o okoljski problematiki in spopadanju države s podnebnimi spremembami.

Pomanjkanje ukrepov za zaščito okolja in neustrezno reševanje podnebnih izzivov sta postali stalnici. Zaskrbljenost zaradi prihodnosti planeta je vse bolj očitna, vendar država ne ukrepa dovolj hitro, modro in učinkovito, da bi prispevala k reševanju te težave. Spomnimo se samo na fiasko s Tešem 6, ki ni le korupcijski problem, ampak tudi okoljski.

Kljub različnim stališčem evropskih držav se naši politiki in uradniki tudi premalo pogumno zavzemajo za zaustavitev uničevanja v Ukrajini, Gazi in drugje. Državljani čutijo, da slovenski politični voditelji, s sedanjim vred, ki je vodenje vlade prevzel sredi leta 2022, delujejo predvsem v korist lastnih interesov, ne pa v korist skupnosti. To občutno zmanjšuje zaupanje v institucije ter ustvarja razpoko med ljudmi in politiko.

Pot k obnovi zaupanja

Obnova zaupanja v državo in njene institucije je temeljna naloga, ki mora postati prioriteta družbe, če želimo zagotoviti boljšo prihodnost za vse državljane. Država, ki si prizadeva služiti ljudem, mora najprej jasno prepoznati napake preteklosti in zanje prevzeti odgovornost. Transparentnost in odgovornost nista zgolj abstraktni vrednoti, temveč temelj delovanja, ki mora postati sestavni del vsakodnevnih praks.

Namesto da se ukvarja s statističnimi podatki, ki pogosto prikazujejo idealizirano sliko, mora država slišati glas ljudi in razumeti njihove resnične potrebe. Če želi ponovno pridobiti zaupanje svojih državljanov, mora izkazati resen namen za izvedbo potrebnih reform in se osredotočiti na reševanje teh ključnih izzivov, ki vplivajo na življenje prebivalcev.

Osredotočanje na človeka kot središče vseh reform pomeni premik od formalizma k praktičnim rešitvam, ki v resnici izboljšujejo življenje. Institucije morajo začeti delovati kot varuhi skupnega dobrega, ne pa kot skrbniki lastnih interesov. To vključuje jasno odgovornost javnih uslužbencev za odločitve, ki jih sprejemajo, in proaktivno delovanje v korist ljudi. Brez teh sprememb bo ostal občutek, da država služi le peščici, medtem ko večina ostaja odrinjena na rob.

Novi davki, ki so namenjeni predvsem ohranjanju neučinkovitega sistema, ne morejo rešiti težav, ki izvirajo iz pomanjkanja odgovornosti in moralnega vodstva. Namesto dodatnega obremenjevanja državljanov bi morali oblikovati strategije za odpravo neučinkovitosti in zlorab znotraj obstoječega sistema. To bi vključevalo reformo birokracije, zmanjšanje nepotrebnih stroškov in vzpostavitev mehanizmov, ki zagotavljajo transparentno uporabo javnih sredstev.

Občutek enakopravnosti mora postati viden in otipljiv za vse, ne le za tiste, ki imajo privilegije. Pravičnost ni le deklaracija, temveč stanje, ki ga ljudje občutijo v vsakdanjem življenju. Institucije, ki delujejo moralno in odgovorno, lahko obnovijo zaupanje v sistem, kar je ključno za družbeni napredek. Čeprav so reforme pogosto težavne in zahtevajo politični pogum, so nujne, če želimo premostiti razkorak med državo in njenimi prebivalci.

Največji kapital

Država, ki služi ljudem, mora pokazati, da so državljani njen največji kapital. To pomeni vlaganje v kakovostne javne storitve, dostopno izobraževanje, zdravstveno varstvo in varno okolje, kjer se spoštujejo pravice vsakega posameznika. Prav tako mora pokazati odločenost pri spopadanju z nepravičnostmi in korupcijo, ki spodkopavata temelje pravne države.

Čeprav nas zgodovina lahko navdihuje, je prihodnost tista, ki jo moramo oblikovati z dejanji. Prvotne vrednote plebiscitarne enotnosti, ki so temeljile na pravičnosti, enakopravnosti in solidarnosti, so še vedno aktualne in ključne za razvoj sodobne družbe. Država, ki temelji na njih, lahko znova postane domovina za vse, ne le za izbrane.

Da bi to dosegli, mora vsak od nas prispevati k spremembam – od volivcev, ki zahtevajo odgovornost, do voditeljev, ki pa morajo prvi voditi z zgledom. Politika in upravljanje države ne smeta biti prostor za ohranjanje in krepitev privilegijev, temveč za ustvarjanje priložnosti za vse.

Ključni premik se začne z zavedanjem, da brez zaupanja v institucije demokracija ne more uspevati. Država, ki služi ljudem, je država, ki se odziva na njihove potrebe in išče rešitve za njihove težave. Takšna država ni zgolj ideal, temveč cilj, ki ga je mogoče doseči z združenim prizadevanjem vseh.

Obnova zaupanja v institucije, kot so vlada, NIJZ, KPK in nekatere druge, bo zahtevala pogum, vizijo in predanost vrednotam, ki so nas vodile ob osamosvojitvi. Pri tem ne moremo zanemariti, da za dobro zdravje in počutje niso dovolj le neprecenljivo morje, reke, gore in gozdovi – še kako pomembne so politične razmere, ki jih ustvarjajo državne institucije.

Če želimo, da Slovenija postane pravi dom za vse, moramo poskrbeti, da bo njeno vodenje temeljilo na spoštovanju, odgovornosti in pravičnosti. Le s takšnim pristopom bomo lahko ohranili bistvo državotvornosti in zagotovili, da bo prihodnost svetlejša od preteklosti. Samo takšna država lahko ponovno prebudi tistega duha, ki nas je združeval leta 1990, in postane vzor moderni demokraciji, ki resnično služi ljudem.

***

Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.