Pravne meje epidemioloških ukrepov (2)

V rubriki Gostujoče pero z naslovom Pravne meje epidemioloških ukrepov (Delo, 2. aprila, stran 7) je poudarjeno: »V demokratični družbi nas povezuje pravna država in ta mora delovati tudi v času pandemije.«

Ker bistveno vedno tiči v malenkostih/obrobnostih, naj k citiranemu pripomnim: Ne »tudi«, marveč ravno v času pandemije ali kakršnih koli izrednih okoliščin mora delovati. Ton poudarjenega besedila ustvarja napačen vtis. V številnih razgovorih med pripravljanjem ustave je bila ravno izrednim razmeram posvečena posebna pozornost. In na srečo je vse bistveno našlo pot tako v ustavo kot v zadevne zakone.

Namen določil je, da se prepusti odločanje stroki, postopki pa poenostavijo, saj predsednik države – edini poleg poslancev neposredno izvoljen od vsega ljudstva – izdaja izvršne odredbe s takojšnjim učinkovanjem, po koncu izrednih razmer pa položi račune pred parlamentom (ko se ta lahko nezamaskiran javno sestane).

Na ta način se onemogočijo vse vrste zlorab, kar razkriva, zakaj tukaj in zdaj vladajoči v najhujših razmerah po svetovni vojni in revoluciji niso hoteli ravnati skladno z ustavo in zakoni.