Galerija
Pogled na vreme iz vesolja
To zimo je opazna še ena posebnost – sneg je zapadel tudi v severni Afriki, pri nas pa nekaj malega le v začetku zime.
Vreme me zanima toliko in tako, kot vse ljudi, toliko se nanj tudi »spoznam«. Foto Mavric Pivk
Delo je 20. februarja na 15. strani (Znanost) objavilo krajši pogovor z dr. Maticem Šavlijem. Vreme me zanima toliko in tako, kot vse ljudi, toliko se nanj tudi »spoznam«.
Me pa že nekaj let preseneča – moja opažanja so lahko tudi napačna –, da je na primer napovedan prihod fronte iznad Atlantika z bolj ali manj močnimi padavinami, do nas na sončni strani Alp pa spet ne pride – nič! Zdi se mi, da se to dogaja predvsem pozimi. V prispevku z naslovom Pogled na vreme iz vesolja pa sem le zasledil navedbo strokovnjaka dr. Matica Šavlija, da je med številnimi vrednostmi pomembna tudi temperatura tal, o čemer sam že daljši čas razmišljam in ugotavljam, da ima to nekakšno zvezo z našim vremenom. Posebej je to opazno zadnja leta, ko je evidenten splošni dvig temperatur, izstopa pa del Evrope ali vsa z nami vred.
To zimo je opazna še ena posebnost – sneg je zapadel v delu Srbije, v Splitu, tudi v severni Afriki, pri nas pa nekaj malega le v začetku zime. Vse to je lahko tudi povsem običajen pojav, menim pa, da le ni tako; da morajo biti še kakšni razlogi za takšne, relativno hitre spremembe običajnih vremenskih pojavov, ki so celo lokalno pogojeni, česar pred desetletji ni bilo opaziti v tej meri.
Omenil sem že temperaturo tal po dr. M. Šavliju in iz tega ni težko sklepati (to še ne pomeni vedeti), da se nas v Evropi petsto in toliko milijonov stalno segreva. Zraven je še stomilijonska množica avtomobilov in tovarne ter drugi »ogrevalci«. Za vse to menim, da pomeni toploto tal, ki je daleč nad »naravno«.
To ima po mojem prav gotovo velik vpliv na vreme; pogrešam pa tovrstno razlago stroke ob zelo slabih napovedih prav v tem letnem času. (Tudi 19. februarja, na primer, sem po radiu slišal napoved padavin, pa v Ljubljani ni bilo niti kapljice ali snežinke.) Drugače, ko ni toliko vpliva ogrevanja, pa so napovedi veliko bolj zanesljive.
Meteorološko stroko sprašujem, kako si razlaga te nove pojave. Ali je to čisto normalno stalno spreminjanje ali pa morda le obstajajo neki vzroki za take pojave in ali lahko pričakujemo bolj točne napovedi, če so tu navedeni vzroki pa morda le pomembni za naše čudne zime?
Me pa že nekaj let preseneča – moja opažanja so lahko tudi napačna –, da je na primer napovedan prihod fronte iznad Atlantika z bolj ali manj močnimi padavinami, do nas na sončni strani Alp pa spet ne pride – nič! Zdi se mi, da se to dogaja predvsem pozimi. V prispevku z naslovom Pogled na vreme iz vesolja pa sem le zasledil navedbo strokovnjaka dr. Matica Šavlija, da je med številnimi vrednostmi pomembna tudi temperatura tal, o čemer sam že daljši čas razmišljam in ugotavljam, da ima to nekakšno zvezo z našim vremenom. Posebej je to opazno zadnja leta, ko je evidenten splošni dvig temperatur, izstopa pa del Evrope ali vsa z nami vred.
To zimo je opazna še ena posebnost – sneg je zapadel v delu Srbije, v Splitu, tudi v severni Afriki, pri nas pa nekaj malega le v začetku zime. Vse to je lahko tudi povsem običajen pojav, menim pa, da le ni tako; da morajo biti še kakšni razlogi za takšne, relativno hitre spremembe običajnih vremenskih pojavov, ki so celo lokalno pogojeni, česar pred desetletji ni bilo opaziti v tej meri.
Zadnja leta je evidenten splošni dvig temperatur, izstopa pa del Evrope ali vsa z nami vred. Foto Jure Eržen
Omenil sem že temperaturo tal po dr. M. Šavliju in iz tega ni težko sklepati (to še ne pomeni vedeti), da se nas v Evropi petsto in toliko milijonov stalno segreva. Zraven je še stomilijonska množica avtomobilov in tovarne ter drugi »ogrevalci«. Za vse to menim, da pomeni toploto tal, ki je daleč nad »naravno«.
To ima po mojem prav gotovo velik vpliv na vreme; pogrešam pa tovrstno razlago stroke ob zelo slabih napovedih prav v tem letnem času. (Tudi 19. februarja, na primer, sem po radiu slišal napoved padavin, pa v Ljubljani ni bilo niti kapljice ali snežinke.) Drugače, ko ni toliko vpliva ogrevanja, pa so napovedi veliko bolj zanesljive.
Meteorološko stroko sprašujem, kako si razlaga te nove pojave. Ali je to čisto normalno stalno spreminjanje ali pa morda le obstajajo neki vzroki za take pojave in ali lahko pričakujemo bolj točne napovedi, če so tu navedeni vzroki pa morda le pomembni za naše čudne zime?
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji