Možno je bilo predvideti, da bo Žižek s svojim neizmerljivim znanjem, miselnimi akrobacijami in retoriko v dvoboju v Torontu prevladoval. Nasprotno pa je Peterson debato očitno podcenjeval, če je bral in kritiziral Komunistični manifest in revolucionarni rdeči teror, za kar ni treba biti posebno razgledan.

Mislim, da diskusija o marksizmu, kapitalizmu in komunizmu brez omembe Popperja (ker pri nas v glavnem ni preveden, pišem o njem v nadaljevanju) ni dovolj relevantna. Žižek ni imel razloga, da bi ga omenjal, Petersonu pa bi lahko zelo koristil, vendar nima dovolj Žižkove širine, da bi ga podrobno poznal. Žižek je seveda doma v psihologiji, Peterson pa očitno manj v družboslovju. Lahko bi naštel države Zahodne in Severne Evrope, Severne Amerike in Avstralije, kjer danes živijo v boljšem in pravičnejšem svetu, kot je kadarkoli obstajal, in desne vlade celo pogosteje vladajo kot leve. Težko se je strinjati s skrajno levimi stališči dr. Vlada Kotnika (Delo, 20. aprila, stran 8), ki za zlo razglaša ves kapitalizem, resna znanost je samo levičarska in vrhunski intelektualci so samo levičarji, desnico pa predstavlja neuravnovešeni Trump.

Žižek ni mogel zmagati z marksizmom (kar gotovo ni bil njegov namen), ker je ta vsaj od leta 1945, po izidu Popperjeve Logike znanstvenega odkritja (1934) in Odprte družbe in njenih sovražnikov (1945) vsaj na Zahodu mrtev.



Popper je bil do sedemnajstega leta marksist, nato je po razočaranju prestopil k socialnim demokratom. Velja za grobarja marksizma (izraz je iz angleščine preveden tudi v naših medijih). S svojimi deli in predavanji je pred marksistično pastjo rešil veliko intelektualcev. Premislil si je celo Saharov. Takrat je bila ena tretjina sveta v rokah marksistov in tako je Popper z eno najvplivnejših knjig 20. stoletja Odprta družba postal slaven in eden najpomembnejših filozofov stoletja (poleg njega še Russel, Wittgenstein in Heidegger). Ko je v visoki starosti doživel velike časti preroka, je to ostro zavračal, ker se je zavedal, da iz preteklosti in sedanjosti ni mogoče ekstrapolirati v bodočnost, kot je to storilo toliko lažnih profetov.

Ker edino pri nas nismo prevedli Odprte družbe, ni vplival na našo osamosvojitev; neposredno pa je vplival na osvobodilna gibanja na Poljskem (leta 1980 in 1981), Madžarskem in Češkem. Sam je napisal predgovor k ruski izdaji (leta 1992), prevedli so ga Hrvati in drugi.

Popper je kritiziral celotno idealistično »linijo«, ki zagovarja idealno obliko družbe (Platon, Hegel, Marx), in zaradi starosti bolj površno in ekskatedra predstavnike neomarksizma (Adorno, Marcuse, mladi Habermas). Popper ni desničar, je pa zagovornik Zahoda in njegovih vrednot odprtosti, racionalizma, liberalizma, tolerance. Upoštevali so ga tako desničarji kot socialdemokrati.