Oprema parlamenta: lahki fotelji, priročna kuhinja

V Delu sem z zanimanjem prebral članek ob 60. obletnici stavbe slovenskega parlamenta, ki daje kar celovito informacijo o zgraditvi nekdanje Palače Ljudske skupščine. Dopolniti ga želim z dokumentom, ki priča o tem, kdo je bil pravzaprav spiritus movens projekta in tisti, ki naj bi zagotovil, da streha parlamenta ne bo puščala.

Omenjeni dokument je »Zapisnik sestanka projektantov za pohištvo v novi palači Ljudske skupščine, ki se je vršil pri predsedniku Mačku dne 26. junija 1957«. Na začetku zapisnika lahko preberemo zanimiv odlomek: »Inž. Glanz, inž. Serajnik in Gospodarič so bili zadolženi, da izdelajo osnutke za pohištvo in opremo v novi palači. Vsi trije projektanti so prinesli osnutke. Takoj na začetku razprave je predsednik Maček (Ivan Maček - Matija, op. p.) predlagal, da naj bo v pritličju vsa oprema izdelana iz oreha rjave barve, prvo nadstropje naj bo tudi trd oreh, ki naj ima rdeč ton, drugo nadstropje naj bo izdelano iz češnjevega lesa, tretje nadstropje iz bresta, dočim naj bo klet kombinacija smreke in macesna.«

Tovariš Matija je bil še posebej pozoren ob načrtu opreme predsednikove sobe: »Iz načrta naj se črta mala omara pri kuhinjici. V kotu naj bo samo miza in sicer podolgovata s fotelji. Čakalnica: naj bo urejena tako, da se lahko pretvori v malo sejno sobo, zato naj bo opremljena samo s fotelji. Mize morajo biti visoke vsaj 65 cm. Predsednik je posebno opozoril vse projektante na to, da te mize ne bodo prenizke.« Prisotni so govorili tudi o slogovni plati opreme: »Vse pohištvo mora biti lahko, izdelano v svežih barvah, lahko je malo modernih prijemov in oblik, vendar ne hipermoderno. Stole za sejne sobe, ko bodo izdelani prototipi, bo pregledal tovariš predsednik. Ob zaključku razprave je dal predsednik še pripombo, da bi bilo mogoče primerno za nekaj sob vzeti zelo lahke konstrukcije foteljev.«

Tovariš Matija je seveda mislil tudi na prebavno stran demokracije: »K predloženim načrtom, je imel tovariš predsednik pripombo, da naj se montirajo večji hladilniki, posebej za meso, pijačo in za zelenjavo in ki naj bodo tudi prostorno ločeni od kuhinje. Projektant naj najde še nek prostor za groba kuhinjska dela. V prostoru poleg točilne mize naj se uredi priročna kuhinja tako, da bo sposobna za kuhanje hrenovk, klobas, kave, čaja itd. Imeti mora tudi primerne hladilnike.«

Na koncu se lahko vprašamo: kaj bi tovariš Matija menil o zakonu o javnem naročanju in Državni revizijski komisiji, pa o slavni Cerar-Lebnovi maketi in karavanškem predoru ter še o čem, kar trenutno buri politične duhove na slovenskem?