Odprto pismo županu in občinskemu svetu občine Piran

Ob začetku turistične sezone marsikdo v piranski občini pomisli na zastoje. Naivneži, ki so mislili, da zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje ne bo več sezonskih zastojev, so se zdaj lahko prepričali, da so se motili. Še več, ob povratku turistov in »vikendašev« so zastoji v slovenski Istri še hujši, saj odkar ni več kontrole na meji, je količina prometa, ki naenkrat pride do piranske občine, še večja kot prej.

Na velikonočni ponedeljek sem na googlovih zemljevidih opazoval zastoje v slovenski Istri. Opazil sem, da se na državni cesti Sečovlje–Valeta–Strunjan zastoji pojavijo zaradi dveh kritičnih točk: krožišča na Valeti in krožišča v Strunjanu. Glavni vzrok za zastoj na Valeti (poleg omejene prepustnosti krožišča) je stekanje in seštevanje štirih različnih prometnih tokov: iz Pirana (Belokriška cesta), iz Portoroža (Koprska cesta), iz Lucije ter tranzitni promet iz hrvaške Istre, Sečovelj, Parecaga itd.

Glede na to, da je bil od Sečovelj do krožišča v Luciji promet tekoč, lahko sklepamo, da je ravno seštevanje lokalnega in tranzitnega prometa vzrok za nastanek zastojev. To se redno dogaja, ko je v Portorožu in Piranu večje število dnevnih obiskovalcev, ki ob skoraj istem času odidejo, zastoj pa lahko vztraja kar nekaj ur. V poletnih mesecih se to zgodi skoraj vsakodnevno.

Načrtovana hitra cesta (HC) Lucija–Jagodje bi v tem primeru rešila težavo, saj se ne bi vsi ti tokovi stekali na eno dvopasovno cesto. Vendar pa je občina Piran zahtevala, da se najprej zgradi HC Dragonja–Koper, zaradi bojazni, da bi se tranzitni promet preusmeril na HC Lucija–Jagodje in bi se prometni zamašek samo prestavil. Glede na to, da državni prostorski načrt za HC Dragonja–Koper še ni potrjen, te ceste ne moremo pričakovati še vsaj deset let. Dodatno negotovost vzbuja nasprotovanje civilne iniciative, kar bi vse skupaj lahko še bolj zavleklo. Za dolgoročno rešitev tranzitnega prometa je HC Dragonja–Koper seveda nujna, vendar ima dodatnih deset ali več let zastojev zaradi blokade izgradnje HC Lucija–Jagodje vsekakor več slabosti kot prednosti.

Poleg neposrednih negativnih posledic zastojev (podaljšan čas vožnje, povečani izpusti ob cesti) pozabljamo na sicer redkejše, a potencialno usodne posledice trenutne prometne ureditve. Denimo, da mora reševalno vozilo nujno prepeljati v SB Izola pacienta, ki je v smrtni nevarnosti. Ker je trenutna državna cesta edina primerna prometna povezava med Izolo in Lucijo/Portorožem/Piranom, saj ozkih podeželskih cest (npr. čez Malijo) ne moremo šteti za varno alternativo, je lahko v primeru zastoja ali nesreče pot reševalnega vozila predolga in pacient umre. Podobno velja za druge vrste intervencij, tudi izven sezone v primeru nesreč ali del na obstoječi cesti, ki so zaradi preobremenjenosti pogosta.

Občina Piran je zahtevala, da se najprej zgradi HC Dragonja–Koper, zaradi bojazni, da bi se tranzitni promet preusmeril na HC Lucija–Jagodje in bi se prometni zamašek samo prestavil. FOTO:  Jure Eržen

Še ena prednost izgradnje HC Lucija–Jagodje je izboljšana prometna varnost, saj je na obstoječi državni cesti veliko priključkov in križišč, pa tudi nevarnih ovinkov. Ovinek med Strunjanom in Valeto je celo preoster za srečanje dveh avtobusov ali tovornjakov, tudi ob srečanju z osebnimi vozili je cestišče zelo ozko. In taka cesta povezuje približno 15.000 prebivalcev s preostankom države, poleti pa tudi več kot 30.000 ljudi! Za primerjavo sem preveril podatke o povprečnem letnem dnevnem prometu za leto 2021 (vir: Prometne obremenitve od leta 1997 dalje, MZI, DRSI): AC Kozina–Kastelec 25.864, Jagodje–Valeta 20.139, Koper–Šmarje 13.577, Valeta–Lucija 11.500, mejni prehod (MP) Karavanke 10.095, HC Škofije–Srmin 9500, Slovenj Gradec–Velenje (Mislinja) 9455. Kot vidimo, je HC Lucija–Jagodje več kot upravičena, saj je povprečni letni (!) dnevni promet za odsek Jagodje–Valeta precej večji kot za odsek Koper–Šmarje in celo dvakrat večji kot na MP Karavanke ali med Slovenj Gradcem in Velenjem, kjer se gradijo drage štiripasovnice! Če upoštevamo napovedi o nadaljnji rasti prometa v naslednjih letih, je jasno, da tako ne bo šlo več naprej.

Ali si prebivalci Lucije, Portoroža, Pirana, Strunjana in Dobrave res ne zaslužimo varnejših prometnih povezav? Ali bomo še nadaljnjih deset ali več let stali v zastojih, poslušali hrup, dihali izpušne pline zaradi preobremenjene ceste, ki poteka malodane po dvoriščih ljudi? Dars je kupil že več kot 90 odstotkov zemljišč na trasi HC Lucija–Jagodje, zato bi umik blokade s strani občine Piran pomenil, da bi bila cesta zgrajena v nekaj letih. Pozivam odločevalce v občini Piran, naj umaknejo blokado izgradnje HC Lucija–Jagodje. Argumenti za tako blokado ne morejo in ne smejo temeljiti na predvidevanjih, ampak kvečjemu na izračunu prometnega modela s posodobljenimi prometnimi tokovi po vstopu Hrvaške v schengensko območje. Navsezadnje je treba tudi upoštevati število ljudi, ki bi jim izgradnja hitre ceste olajšala življenje, in to primerjati s številom ljudi, ki bi bili prizadeti zaradi morebitnih novih zastojev. Ker je območje ob cesti Lucija–Valeta–Strunjan–Jagodje precej bolj gosto poseljeno kot od Lucije do Sečovelj, kjer naj bi po mnenju nekaterih nastajali novi zastoji, je jasno, kaj je v javnem interesu večine ljudi. Večina ne more biti talec manjšine, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov nasprotuje sodobni in varni prometni povezavi ter rešitvi vsakodnevnih prometnih težav v občini Piran.