Odprto pismo samostanu Pleterje (2)

Spoštovani g. Škodlar, odgovarjam na vaše pismo bralca z naslovom Odprto pismo samostanu Pleterje (Delo, 4. julija, stran 8).

Vaše elektronske pošte nismo dobili, sicer bi prav gotovo odgovorili nanjo.

Kar se požiganja celic tiče, gre za zgodovinsko dejstvo, ki ga prior p. Josip Edgar Leopold – »dobri prijatelj« vašega očeta – v svojih spominih podrobno opisuje: »Okrog druge ure zjutraj dne 20. februarja – bila je sobota – je začela kartuzija goreti na tisti strani, kjer vodijo vrata v gozd. Celica za celico se je vžigala, dokler ni bilo naposled sedemnajst celic in dva kraka križnega hodnika v plamenih. (…) Po lestvah so se partizani spustili z zidu na mali vrt, kakršen je ob vsaki celici, se odtod povzpeli po stopnicah v celico in podtaknili ogenj v sobi, v prvem nadstropju in na podstrešju. Pri tem je bil prvi prav komandant Cankarjeve brigade, Dragan Jeftić iz Milanovca v Srbiji, kakor nam je pozneje sam pripovedoval. Suhi smrekov les se je z lahkoto vžgal, ogenj pa se je z veliko naglico širil in zajel vso celico.« (prim. Kartuzija Pleterje in partizani, Knjižnica Slovenskega poročevalca 1953, str. 68.)

Tega dejstva ni niti povojna komunistična oblast nikdar zanikala.

Svetujete nam: »Kar držite se tega dela (pleterski brinjevec), zgodovinsko resnico in trenutno politiko pa raje opustite!«

Po našem prepričanju je treba med tema dvema skrbno razlikovati. Na naši spletni strani nam gre edino za zgodovinsko resnico. Nekaj drugega pa je trenutna politika, s katero se kartuzijani ne ukvarjamo.