Odprto pismo ministrici za infrastrukturo in direktorju SŽ

Spoštovana ministrica Alenka Bratušek, spoštovani generalni direktor Dušan Mes!

Slovenci smo in bomo ostali majhni, brez velikopotezne strategije, brez večjih investicijskih vlaganj Evrope in zalednih držav uporabnic naše prometne infrastrukture. Zgledujmo in učimo se pri sosedih Hrvatih. Enostavno nimamo idej in se skrivamo za politično neusklajenostjo levih in desnih. Če odgovorna stroka, ki jo vodita vidva, nima drugih predlogov rešitev, kot na primer delo od doma, dislokacija ministrskih služb, nižja nočna tarifa za tovornjake, enotne vozovnice itd. – to so seveda tolažilne resnice, vendar blažev žegen za sedanjega in pričakovane prometne kaose. Tudi če se bo politika s tem resno spoprijela? Če je to vse, kar vemo in znamo, nam pač ni rešitve, posebej če se tudi nekako strinjate, da umeščanje, državni prostorski načrt (DPN) in gradbeno dovoljenje lahko vzamejo deset let in več. Dejstvo je, da je težki tovorni promet z avtocest nujno treba prestaviti na železnice.

Gospod Mes, v tretjem mandatu ste. Kaj je z vašim železniškim prometnim inštitutom? Kje imate dolgoročno strategijo železniškega prometa, kje so rešitve?

Gospa ministrica Alenka Bratušek, menda leta 2015 ste mi rekli (napisali), da je vse v Cerarjevih rokah. Napisal sem jim kar nekaj opozoril o napačnem projektu in tudi predloge boljših, enostavnejših in cenejših, kompatibilnih z rekonstrukcijami obstoječe mreže. Seveda vse kot v veter. Celo prijavo na NPU sem podal. Ali zdaj pomeni, da je »vse v vaših rokah«? Ali pomeni, da si zdaj vi ne upate vložiti vloge za gradbeno dovoljenje za drugi vzporedni (tretji) tir? S tem boste nam »Butalcem« pač obelodanili, da boste gradili po dva vzporedna niti približno enostavna viadukta. Pa sem vas pravočasno opozarjal, potem tudi vaše naslednike, celo parlament v takratni sestavi. Zanimivo, da so nekatere nebuloze pač tabu. Posebej ob dejstvu, da drugi tir Divača–Koper ne poveča prepustnosti železnice skozi Slovenijo, samo lokalno.

Da ne bom dolgovezen; mislim, da morate razmišljati o novi obvozni progi, ne potniški, ampak za težke tovorne vlake, večinoma iz Kopra in Trsta. Ne o novih potniških obvozih. Veste, da sem se desetletje ukvarjal z drugim tirom, skušal dopovedati, da vodijo napačen projekt. Jalovo obdobje. Predlagam obvoznico Borovnica–Ig–Grosuplje–Litija, ki se lepo vklaplja v nadaljnji razvoj tudi ob skokovitem povečanju pretovora v Kopru in Trstu. Posebej pa osvobodi glavni križ Ljubljane in okolice za taktni potniški promet za celotno Ljubljansko kotlino in okoliška mesta. (Z novo hitro potniško železnico Maribor–Ljubljana se bodo pač ukvarjali naši vnuki.)

Kako v upravnem postopku učinkovito skrajšati umestitev, DPN in gradbeno dovoljenje, sem opisal na svojem blogu. Pravi ljudje na pravem mestu lahko dobite gradbeno dovoljenje v treh letih in teh 40 kilometrov obvoznice zgradite v prihodnjih treh letih. Verjetno pa ne bo šlo brez posebnega kriznega prometnega interventnega zakona.

Ne poznam različic o poglobitvah obvozov skozi Ljubljano. So pa to nedvomno tehnično in upravno zahtevnejše rešitve skozi centralne mestne predele, z zahtevno presojo vplivov na okolje (PVO), torej tudi dražje, s še več prometnimi zastoji in z veliko več neracionalnimi birokratskimi komplikacijami.