Odpadke moramo uporabiti

Eksponentni rasti prebivalcev na Zemlji in porabe na prebivalca sta povzročili supereksponentno rast odpadkov (J-krivulja izpustov v zrak, vodo in zemljo) ter zmanjšali razpoložljivost surovin, zlasti kritičnih.

Odgovor človeštva mora biti jasen in takojšen – nič odpadkov in krožno gospodarstvo. Sicer nam grozijo ireverzibilne (nepovrnljive) podnebne spremembe, bolezni in izumiranje vrst s človeško vred. Vsi odpadki morajo biti torej uporabljeni, tako kot je to v naravi. Preiti moramo k pridobivanju in uporabi obnovljivih virov in neobnovljive opustiti. To je tudi osnova

Evropskega zelenega dogovora, ki predvideva podnebno nevtralno Evropo do leta 2050. Potrebne so naslednje dejavnosti:
1. Zmanjšanje porabe surovin in energije ter ponovna uporaba surovin in energije, ki jih vsebujejo izdelki, objekti, tovarne, infrastruktura ipd. v smeri nič odpadkov.

2. Krožno gospodarstvo, ki večkrat uporabi vsak izdelek, ga popravlja in na koncu ponovno uporabi kot polizdelek ali surovino za nov proizvod. Isto velja za kroženje energije.

3. Slovenija mora sama za seboj počistiti vse odpadke in blato ter jih ne sme izvažati v sosednje ali nerazvite države, ker je predrago in skupaj s prevozi za okolje nesprejemljivo.

Gre za dragocen energent, ki ga je možno in nujno uporabiti doma: plastiko in gumo je treba ponovno uporabiti ali jo izrabiti za proizvodnjo organskih molekul in ponovno proizvodnjo plastike, energentov ... Iz organskih odpadkov in blata je treba z anaerobno fermentacijo pridobiti bioplin in organsko hranilo ali gnojilo ali energent.

Cementne peči so najboljša metoda za uporabo plastike in gume kot energenta. Zaradi visokih temperatur, velike ploščine in dolge poti ter alkalnega okolja izpustni plini ne vsebujejo organskih in rakotvornih spojin, kot so PAH (policiklični aromatski ogljikovodiki), PCB (poliklorirani bifenili) in PCDD (poliklorirani dibenzo-p-dioksini). Tako je, na primer, razpad PCB vsaj 99,9999-odstoten.
Cementarne danes ne morejo gospodarno obratovati, če namesto odpadkov uporabljajo fosilna goriva. Zato je Lafarge cementarno v Trbovljah moral zapreti. Slovenija je kupca tovarne s tem prevarala! Cementarna Anhovo še deluje in pri tem sežiga odpadke svojih lastnikov in slovenske odpadke; zato je ne smemo ovirati pri povečevanju deleža odpadkov v energentu.

V Sloveniji ni mogoče dobiti dovoljenj in soglasij za gradnjo hidroelektrarn, vetrnih elektrarn, jedrske elektrarne ali sežigalnic. Sosežig bi lahko izvajali v termoelektrarnah Šoštanj, Trbovlje, Toplarni Ljubljana in regionalnih toplarnah, kot je celjska. Hitro moramo zgraditi regijske sežigalnice.

Dunajska toplarna z odpadki kot gorivom že dve desetletji brez težav in pritožb obratuje sredi mesta. Sončne elektrarne same ne morejo zagotoviti dovolj energije v vsakem času. V Avstriji delujejo avtomatske kotlarne na sekance iz odpadnega lesa v manjših in večjih krajih; tudi Slovenija ima podoben delež gozdnih površin za takšno proizvodnjo toplote. Pomemben vir energije je tudi geotermična toplota, sama in tudi v povezavi s toplotnimi črpalkami. Miselnost ljudi, tudi okoljskih organizacij, ter prakso pridobivanja energije iz plastike, gume, organskih odpadkov in lesa je treba približati onim v razvitih državah. EU porabi za proizvodnjo energije 16,5 odstotka odpadkov, mi pa 13 odstotkov. Civilna družba naj kontrolira Arso, ta pa onesnaževalce.

Nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva potrebne ukrepe za povečanje učinkovitosti rabe energije, povečanje deleža obnovljivih virov energije ter prestrukturiranje porabe za vse najpomembnejše porabnike energije: prometa, ogrevanja in hlajenja stavb, obratovanja industrije. Znižali se bodo tudi izpusti toplogrednih plinov, trdnih delcev in onesnaževal. Seveda bodo za to potrebne velike naložbe tako v raziskave in razvoj, proizvodnjo, hranjenje, prenos in uporabo energije. Postavlja pomembne mejnike v letih 2030, 2040 in 2050. Deležen bo še stalnih izboljšav in zaostritev v okviru omejevanja največjega dovoljenega dviga povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija.