O zeleni energiji iz Jeka še malo drugače

Medijske objave o zeleni jedrski energiji so me spodbudile, da sem pobrskal po podatkih o obrobnih pojavih jedrske energije in vplivih na okolje. Toplotna energija je bistvo namena za generiranje električne energije in osredotočil sem se nanjo, čeprav jo imajo le za odpadek, s katerim ne vedo, kaj početi.

Med približnimi podatki o JE Krško (Jek) sem našel podatek, da je le 35-odstotni izkoristek toplote uporabljen za generiranje pare, ki poganja turbine elektrogeneratorja, ki generira 696 MW, merjeno na pragu elektrarne. Ostalih 65 odstotkov ustvarjene toplote se prenese na vodo in zrak, ampak tudi iz vode se prenese na zrak. Za segrevanje enega kubičnega metra zraka za eno stopinjo Celzija se porabi 0,34 W. Preračunano dobimo, da se obrobno segreje še 3,817 terakubičnega metra (Tm³) zraka za eno stopinjo Celzija, to pa razdelimo na površino Slovenije in predvidimo, da se zrak segreje na 22 stopinj Celzija – in vsa slovenska površina bi bila prekrita s tako segretim zrakom v višino 8,56 metra.

Sreča v tej nesreči je, da gibanje zraka in vode odvajata toplotno energija in jo razpršita po zemlji. Tu se začne druga zgodba. Po svetu imamo mnogo JE in vse segrevajo ozračje in vodo in naravovarstveniki se čudijo in iščejo vzroke za segrevanje, posledično pa tudi za izumiranje vrst, taljenje »večnega« ledu, za zime brez nizkih temperatur in zimskih padavin.

Je elektrika iz JE res tako zelena, kot jo razglašajo – brez omembe nizkoradioaktivnih odpadkov?