Neznosna lahkost umeščanja v prostor (hotela Evropa na Bledu)

Ko se na Bledu povzpnete na grad in se na vrhu zazrete proti zahodu, vam vztrepeta srce. Lepota, ki se razkrije pred očmi, vas tako prevzame, da zastane dih. Zazrete se namreč v sadove truda in predanosti rodov pred nami, ki so nam v podobi kultivirane krajine predali ta košček nebes v varstvo. V varstvo – da, samo v varstvo. Tudi za vse tiste, ki prihajajo za nami.

Vsekakor bi se globljega pomena in neprecenljivosti tega prostora morali zavedati predvsem arhitekti – mojstri umeščanja novih objektov v prostor. Ob tem pomislim na Plečnika, s kako poglobljenim premislekom, spoštljivim odnosom in tankočutnostjo do danega prostora se je loteval načrtov, tudi na Bledu s prenovo Šverljugove vile Epos.

Potem si ogledam načrte novega hotela Evropa na Rečici – in ne gre drugače, kot da osupnem in se zgrozim. S kakšno vehemenco, brezobzirno in kako nespoštljivo bi radi avtorji posegli v ta izjemno občutljiv, za mnoge sveti prostor! Prostor, ki ni samo posvečen, ampak večkratno zaščiten na državni ravni – kot ambient, kot vplivno območje otoka … Navsezadnje nam brez kakršnekoli zaščite predstavlja tisto najsvetejše, kar nas opredeljuje, kar nosimo v sebi, če ne od prej, od srečanja s Prešernovim Krstom pri Savici, z Bogomilo in Črtomirom. Prešernov mojstrsko otipljiv opis kraja – simbolika, ki je z njim povezana ... Kako je mogoče, da se vsi ti simboli Bleda in njegove krajine niso globlje dotaknili načrtovalcev tega projekta?

V letih podivjanega »razvoja« in »napredka« so blejski prostor pozidali z betonskim mastodontom hotelom Golf, danes preimenovanim v »Rikli balance« – kakšen sarkazem na račun naravnega zdravilca Arnolda Riklija. Hotelska zgradba je kontrapunkt grajski skali in popolnoma izniči milino gričev in karakter bližnjih vasic Želeče in Zagorice. Za uskladitev betonske stihije so nam vsilili še trgovski center v orientalskem slogu »Gadafi« in nadgradili betonski hotel Park. V nasprotju z vsemi naravnimi danostmi naj bi zrasel še predimenzioniran nadomestni objekt hotela Evropa. Vseh dosedanjih nepremišljenih posegov v prostor ne zaznavamo le domačini, ki smo primorani sobivati z njimi. To opazijo in se neskladju čudijo tudi vsi obiskovalci, ko se z vrha gradu ozrejo proti jugovzhodu.

Arhitekturno urbanistična delavnica je že leta 2008 opredelila nujnost celovite prenove blejskih zgodovinskih jeder in posebno pozornost za območje jezerske sklede in ohranjanje blejske kulturne krajine. Prostorski strokovnjaki, ki se zavedajo nujnosti trajnostnega prostorskega razvoja so bili enotnega mnenja, da je za ta občutljivi prostor potrebna posebna skrb in da si Bled ne more privoščiti nobenega urbanističnega in arhitekturnega spodrsljaja več!

Nočemo, da bi se spet ponovile napake, ki so z nevzdrževanjem in posledično rušenjem starih hotelov v prostor vnesle neskladnost in na stežaj odprle vrata cenenemu masovnemu turizmu. Se lahko iz posledic epidemije covida-19 naučimo, da sta zdravo ravnovesje med ljudmi in v prostoru odvisna od nas samih? Si domačini v nasprotju s strategijo trajnostnega razvoja, za katero smo se opredelili, res želimo ekološke nevzdržnosti, ki je daleč od zelene destinacije in butičnega turizma? O čem nam govori preobremenjeno jezero, kadar rdi?

V nasprotju z velikopoteznostjo, brezobzirnostjo in nekritičnostjo, kam, kaj in kako umestiti, pa odgovoren odnos, oko in srce ne lažejo. Izhod iz zagate in zdrav razvoj kraja lahko dosežemo le z arhitekturnimi rešitvami, ki zagotavljajo možnost vzpostavitve dolgoročnega sonaravnega razvoja in harmonije za ljudi in za prostor. In turizem smo ljudje v prostoru.