Neobvladljivi prometni kaos na Mlinem

Infarktno stanje! Glavna blejska žila ne požira! Potem se pa pojdimo turizem!

Na Mlinem je alarmantno prometno stanje, vsako leto huje in huje! Dan za dnem, ob lepem vremenu, v petek in svetek, »kolona not', kolona ven«! Razpoložljiva zasebna parkirišča so kot svetinja. Čuvati jih moraš kot punčico svojega očesa. Javnih skorajda ni.

Na Marijin praznik 15. avgusta se iz Bohinja vije kolona že od 15. ure dalje; ob 22. uri ji še ni videti konca. Redarji prežijo, da se ne bi kak neučakan nepridiprav z Bleda izmuznil skozi katero od nezamašenih kapilar, kjer že zdavnaj vladata spokojna mir in tišina. »Copacabana« pred hišo, nabito polna ves božji dan! Zdaj še toliko bolj, ko na novo posajeni kostanji nudijo že prav prijetno brezplačno senco.

Hrup, več hrupa – Mlino! S tem se lahko kitimo! Vreščanje, vpitje, cviljenje ..., tudi zvečer in neredko ponoči. Kam gre vsa ta množica s svojimi biološkimi izločki, je zgolj retorično vprašanje! Jezero se mi smili! Naši gostje se mi smilijo! Še dobro, da sploh še prihajajo.

Bled ni ne trajnosten ne zelen! Kako le s tolikšno poplavo pločevine: letos je trušč naravnost popoln! Nenadkriljiv! Odpadkov na tone, da jim ni videti konca.

Mlino – vas, kjer je dovoljeno vse in ni nič prepovedano, kjer konzumira vsak, plača nihče – je še prav posebej žrtvovano na oltar kaj blejskega, slovenskega množičnega turizma! Do kdaj še?

Upravljanje »destinacije« je očitno pretrd oreh za odgovorne. Država se že desetletja požvižga na Bled in njegove prometne tantalove muke! Le če se je treba potrkati po nacionalnih prsih, ji biser pride prav!

Izvirni greh vsega je že skoraj bogokletna razbremenilna cesta, ki je noče in noče biti od nikoder. Še malo pa bo 90 let od prvih načrtov. Zdaj pravijo, da se izvedba prelaga v megleno prihodnost, češ, dobrih praks iz tujine ni mogoče prenesti v domače okolje, zakonodaja ne omogoča, ne da se, ni v naši moči, ni izvedljivo, pritožbe na ESČP, smo talci štirih domačinov, ki zavlačujejo s pravniškimi akrobacijami ... in tako naprej, in tako naprej.

Zato sprašujem vse na seznamu odgovornih: Ali je ta eklatantna nesposobnost sploh še normalna? Si res želimo proslaviti sramotno, neslavno stoletnico?

Za božjo voljo, zavihajmo že končno te rokave!