Naj živi predsednica

Izbrali smo predsednico, ki obljublja, da bo za uveljavljanje kvalitetnih družbenih odnosov naredila mnogo več, kot je dosedanji predsednik republike. To seveda še ne pomeni, da bo tudi res tako.

Namreč, delovanje dosedanjega predsednika, ki je neprestano pozival k sodelovanju, se izogibal konfliktom, ki je hotel ugajati čim širšemu krogu državljanov, tako da je dal vsakemu malo prav in se nobenemu ne zameril, poudarjal svojo ljudskost ter glavno skrb posvečal lastni promociji, ljudje cenijo, ker so močno naveličani družbenih razprtij. Udobnost takšne predsedniške vloge lahko postane privlačna tudi za njegovo naslednico. To ne bi bilo dobro, kajti takšna vloga predsednika ima vendar veliko pomanjkljivost, to je, da od njega nimamo državljani nobene koristi in da ga pravzaprav sploh ne potrebujemo. Razne protokolarne obveznosti lahko prevzamejo številni drugi državni organi – vlogo mešetarja za državni zbor pri izbiranju kandidatov za nekatera funkcionarska mesta bi lahko opravljal predsednik državnega zbora. Tudi v primeru vojne nevarnosti in vojne bi morebitne vojaške obveznosti lažje izvajal predsednik vlade, v okviru katere je ministrstvo za obrambo.

Kako jalovo je takšno omejevanje na razmeroma nepomembne zadeve, najbolj pokažejo doseženi rezultati odhajajočega predsednika. Njegova kompromisarska naravnanost, izogibanje konfliktom in prizadevanje za glajenje nasprotij med politiki ni zmanjšala družbenih nasprotij. Ta so se celo poglobila in že preraščajo tudi v fizično nasilje. Tudi gnili kompromis, da se za ustavnega sodnika imenuje oseba brez zadovoljivih kvalifikacij, ki je celo v kazenskem postopku, ali oseba, ki je radikalni privrženec določene politične opcije in uličnega urejanja sodnih postopkov, se ne bi smel zgoditi.

Vsekakor je delovanje predsednika države, ki uživa zaupanje večine državljanov, treba razširiti. Predsednik mora zaznavati pomembne družbene probleme in prevzemati aktivno vlogo nosilca in glasnika uveljavljanja stroke in etike v našem družbenem življenju, kadar nosilci oblasti niso dovolj učinkoviti in etični. Namreč, odločitve v državnem zboru, v vladi in drugih nosilcih oblasti so večinoma kompromis med različnimi političnimi interesi, ki pa niso vedno strokovno in etično optimalni.

Predsednik republike naj bo torej predvsem zaščitnik in pobudnik uveljavljanja družbenokoristnih in želenih odločitev v skladu z naslednjimi predlogi:

1. Določi se osnovna ustavna vloga predsednika republike kot zaščitnika uveljavljanje stroke in etike v družbeno življenje države.

2. Dolžnost predsednika republike je, da spremlja pojavljanje neželenih družbenih pojavov in nasprotij, ugotavlja prevladujoča strokovna stališča za razrešitev posameznih problemov in upoštevaje etična merila obvešča širšo javnost o svojih stališčih in predlogih. Predsednik republike predstavlja institucijo, ki s pomočjo avtoritete neposredno izvoljenega predstavnika ljudstva, s pomočjo informacijskih sredstev in s pomočjo javnega pritiska čim bolj omejuje neprimerne družbene pojave in tiste odločitve državnih organov, ki so nestrokovne, neetične ali pa uveljavljajo osebne oziroma skupinske interese na račun skupnega družbenega interesa državljanov.

3. Predsednik republike izbira kandidate za pomembne družbene funkcije, ki jih potrjuje državni izbor izključno na osnovi njihovih strokovnih in etičnih kompetenc brez kakršnegakoli predhodnega usklajevanja s političnimi strankami in izključno samo iz kroga kandidatov, ki so po mnenju stroke primerni za opravljanje voljene funkcije. Če kandidat oziroma nobeden od kandidatov, ki jih predlaga predsednik republike, ne dobi večinske podpore vseh poslancev državnega zbora, se izbira prekine in preloži na naslednje zasedanje v roku 30 dni, v katerem poteka izbor med najbolje uvrščenim kandidatom prvega kroga in najmanj enim dodatnim kandidatom, ki ga oziroma jih predlaga predsednik republike najkasneje v 15 dneh po neuspeli izbiri. Če tudi v tem krogu noben od kandidatov ne dobi večinske podpore, se po enakem postopku kot drugi izvede tretji krog, v katerem je dokončno izvoljen kandidat, ki dobi večino glasujočih poslancev. Izjema je lahko le izbiranje predsednika vlade, ki ga predsednik republike predlaga po predhodni uskladitvi s poslanci parlamentarnih strank.

Tako opredeljeno vlogo predsednika republike bi bilo seveda v prihodnosti najbolje uveljaviti z dopolnitvijo ustave. Vendar, tudi če ne pride do predlaganih ustavnih dopolnitev, ima prihodnja predsednica vse možnosti, da deluje v skladu s predlaganimi usmeritvami. Takšna usmeritev sicer predsednici ne omogoča udobnega in uglednega delovnega mesta, ampak trdo delo. Lahko pa zapusti trajno sled v izboljšanju družbenoekonomskih razmer v Sloveniji, za kar pa se vendar izplača potruditi in za kar ji bomo državljani trajno hvaležni.