V kolumni preberite: 

Za predsednika, ki se mu pogosto očita molk, uspe Borut Pahor s svojimi besedami večkrat povzročiti pravcati zunanjepolitični vihar – in ne vselej le v kozarcu vode. Pred dnevi je z izjavo, da bi morala Srbija opustiti idejo »srbskega sveta« in si dejavneje prizadevati za približevanje EU, razburil srbsko politično sceno. Oglasil se je celo srbski notranji minister Vulin in ostro zavrnil Pahorjeva opozorila. Pri tem je šel tako daleč, da je srbska prizadevanja po združitvi v enotno državo razglasil za povsem legitimna in primerljiva z združitvijo Nemčije po padcu Berlinskega zidu (čeprav bi bila Anschluss in razkosanje Češkoslovaške petdeset let pred tem bržkone boljši analogiji), v isti sapi pa krivdo za prelivanje krvi ob razpadu Jugoslavije prelevil na »slovenski secesionizem«.