MOL trmasto vztraja pri garažni hiši pod tržnico

Mestna občina Ljubljana (ML) trmasto vztraja pri gradnji garaže pod ljubljansko glavno tržnico in objavlja spet nov razpis za izbiro projektanta, čeprav dobro ve, da gradnji garaže nasprotuje civilna iniciativa Tržnice ne damo že od vsega začetka. In dobro ve, da gradnji nasprotujejo Nadškofija Ljubljana, Stolni kapitelj in Stolna župnija, ki na sodišču uveljavljajo svoje pripadajoče zemljišče, sodni postopek pa še ni končan.

Že v času, ko je SAZU predsedoval pokojni akad. dr. Jože Trontelj, sta bila sklicana dva sestanka ob navzočnosti župana Zorana Jankovića, na katerih je bila gradnja odsvetovana. Toda kot pravi star pregovor, da nihče ni bolj gluh od tistega, ki noče slišati, župan s svojo Listo svetnikov še naprej vztraja in zapravlja davkoplačevalski denar. Vzvišeno in arogantno! Poudarjava, da je tržnica evropsko občudovan živ fenomen in njena nova podoba ne sme okrniti njene predlagane kandidature za vpis na seznam Unescovih spomenikov svetovne dediščine človeštva.

Pri SAZU je izšlo pomembno delo z naslovom Vpisi v prostor (Ljubljana, 2020, 191 strani) s podnaslovom Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila.
V knjigi je objavljen prispevek doc. dr. Luka Vidmarja z naslovom Plečnikove tržnice in načrtovane novogradnje na Vodnikovem trgu, ki opozori na strokovno mnenje sodelavcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU s področij arheologije, zgodovine, umetnostne in literarne zgodovine ter muzikologije.

Enajst strokovnjakov ugotavlja, da bi načrtovana izvotlitev pod Vodnikovim trgom za podzemno garažo in uvoz vanjo uničila ostanke dveh pomembnih srednjeveških arhitektur, ki so danes pod površjem: Kloštrskih vrat, ki so vodila v mesto z vzhoda, in gotske cerkve frančiškanskega samostana, ki je stala za današnjim Vodnikovim spomenikom.

S tem bi bile uničene tudi še vedno ohranjene grobnice znamenitih Ljubljančanov, med njimi Janeza Gregorja Dolničarja, protagonista akademije operozov, in članov drugih plemiških rodbin, pomembnih za zgodovino Kranjske, predvsem Auerspergov. Še bolj pa je skrb vzbujajoče, da bi se gradnja na nekaj metrov približala semenišču, župnišču in stolnici. Prav semenišče s Semeniško knjižnico in stolnica sta kot ključna spomenika našega baroka in evropsko pomembni celostni umetnini najdragocenejši stavbi v celotnem kareju. Stolnica je poleg tega razglašena za spomenik državnega pomena, za katerega bi morala veljati najstrožja spomeniškovarstvena merila, piše.

Pri vsem tem povedo, da so se pojavile hude poškodbe v prezbiteriju uršulinske cerkve ob gradnji garaže pod Kongresnim trgom, razpoke na Jelovškovih freskah v cerkvi sv. Petra ob rekonstrukciji Roške ceste in razpoke na obokih semenišča ob gradnji Mesarskega mostu. Poudarjajo, da je teren med Ljubljanico in grajskim gričem izjemno težaven zaradi podzemnih voda, severno od stolnice se začenja nekdanji rečni breg, sestavljen iz naplavin, zato so morali semenišče na začetku 18. stoletja postaviti na pilote, bereva na strani 158.