Mene je bilo sram

Mene je bilo sram. Igor Bergant, ugleden in omikan vodja Odmevov, ekskluzivne oddaje nacionalne televizije, sprašuje Uroša Urbanijo, vršilca dolžnosti njegovega šefa, zakaj je kazensko odpustil Zemiro A. Pečovnik, urednico kulturnega uredništva, ki se je hotela udeležiti najpomembnejšega filmskega festivala. Goljufala je. Vse bi naredila, da bi bila deset dni na počitnicah, »čeprav sem ji odobril le tri dnevnice«.

To je vendar njena služba, dolžna je pokrivati osrednji evropski filmski dogodek, kar je del njenega programa in odobrenega letnega načrta.

Ni važno, naredila je prekršek, ignorirala prepoved in si na svojo roko organizirala obisk. Celo dopust je brez dovoljenja izrabila za neodobreno službeno pot.

Ne morem verjeti, kako odhajajoči neposrečeni vršilec dolžnosti v elitnem televizijskem terminu osira ugledno kulturno urednico in vleče na podlo birokratsko dno eminentnega vodjo oddaje, ki mu na umazano opravljavsko raven pač ne more enakovredno slediti.

Oblastniki vseh vrst nas od nekdaj, od izvirnega greha naprej držijo na kratko. Ker krivi smo, ker nismo pravilno izpolnili obrazca, prijavili novih kavbojk na carini, smo napačno obračunali potni nalog, brez dovoljenja pristopili k besedi, zahtevali, kar so nam izrecno in zanalašč zavrnili.

Ker kdo sem jaz, da bi sodil, se je vprašal Jorge Mario Bergoglio, božji namestnik na zemlji, naš zamerljivi in maščevalni odhajajoči vršilec dolžnosti pa ne.