Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Nacionalka kot plen

V naglici sprejeti zakon o RTV otežuje neposredno poseganje politične večine v delovanje hiše, a odpira vrata vplivu nič manj škodljivih interesnih skupin.
Luka Lisjak Gabrijelčič. FOTO: Blaž Samec/Delo
Luka Lisjak Gabrijelčič. FOTO: Blaž Samec/Delo
16. 7. 2022 | 05:00
16. 7. 2022 | 15:04
7:11

V nadaljevanju preberite:

Naša politična kultura je lastniška: ko zmagaš na volitvah, si lastnik države. Pikra kritika, ki jo je na račun slovenske politične elite izrekla Barbara Rajgelj na odboru za kulturo, žal povzema oblastniško mentaliteto v dobršnem delu evropske periferije. Ta miselnost je najmočnejša tam, kjer je demokratična tradicija najšibkejša: vedno znova pridre na površje v postkomunističnih državah, a zlahka jo opazimo tudi v državah z zgodovinskim bremenom desničarskih diktatur, zlasti v Španiji in Grčiji.

Tudi konkretno vprašanje, glede katerega je v javno razpravo posegla Rajgelj, avtonomija javne radiotelevizije, je znano iz teh okolij. Ne le da Slovenija s svojimi polemikami o političnih vplivih na nacionalki ni nobena posebnost: rečemo lahko, da si je v zadnjih desetletjih naša javna RTV izbojevala večjo mero avtonomije in si vzela večji prostor za kritiko oblasti, kot to velja, denimo, za špansko javno RTV, od tranzicije dalje vselej zvesto deklo vsakokratne večine.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine